V pripravi je nova zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov, ki med drugim opredeljuje delovanje na trgu vrednostnih papirjev, razkrivanje informacij o vrednostnih papirjih, s katerimi se trguje na borzi, delovanje investicijskih podjetij, varovanje in zaščito vlagateljev ter zlorabe na trgu. Prvenstveni cilj najnovejših sprememb je v slovensko zakonodajo prenesti lanskoletne uredbe evropskega parlamenta in sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence.

Po navedbah EU bo tehnologija razpršene evidence (angl. distributed ledger technology) povsem spremenila delovanje finančnih trgov in bančništva. Gre za tehnologijo, ki gre v korak s časom pri čedalje večji digitalizaciji. Lahko se nanaša na lastništvo denarja ali premoženja, denimo nepremičnin. Kadar denimo banke opravijo transakcijo- torej ko lastništvo denarja ali finančnega premoženja preide v roke nekoga drugega - se to naredi prek centraliziranih sistemov. Po drugi strani pa razpršena evidenca baze podatkov ni shranjena na centralni lokaciji, temveč je razpredena po mreži številnih računalnikov. Kot izhaja iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga pripravljajo na ministrstvu za finance, bo na trgu vrednostnih papirjev tehnologija razpršene evidence lahko pospešila in združila trgovanje ter poravnavo na skoraj realni čas, s čimer bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti.

Centralna depotna družba mora biti d.d.

Poleg prenosa najnovejše evropske zakonodaje bo novi zakon o trgu finančnih instrumentov vključeval tudi prilagoditev določb o delovanju centralnih depotnih družb (CDD). V Sloveniji se s tem področjem ukvarja KDD- Centralna klirinško depotna družba. »Trenutna ureditev ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembnih institucij, kot so CDD, so v gradivu k novi zakonodaji navedli na finančnem ministrstvu. S prilagoditvijo določb se bo Trenutna ureditev ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembnih institucij, kot so centralne depotne družbe, so opozorili na ministrstvu za finance. A Luka Cjuha DNEVNIKA 1 tudi bolj dosledno sledilo določilom ureditve in nadzora nad CDD, ki jih predvideva uredba EU.

Ena od temeljnih sprememb nove zakonodaje bo sprememba KDD iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo oziroma v evropsko delniško družbo. Med utemeljitvami te spremembe so na finančnem ministrstvu izpostavili, da organizacijski ustroj pri d. o. o. ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembne institucije, kot je CDD. Opravljanje dejavnosti v d. o. o. je tipično odvisno od vsakokratne volje družbenikov, ker pa je CDD ključni akter na finančnem trgu, mora biti njegovo delovanje urejeno tako, da poteka nemoteno in je neodvisno od vsakokratne volje družbenikov, so izpostavili na ministrstvu. 

VZMD želi nižje stroške

Po pojasnilih ministrstva za finance je bil predlog novega zakona posredovan v javno obravnavano in medresorsko usklajevanje konec avgusta, dokončna uskladitev se pričakuje do konca oktobra, državni zbor pa bi zakon lahko sprejel novembra. V javni obravnavi so prejeli pripombe KDD, MDS (Društva malih delničarjev Slovenije) in Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD). »Predloge smo preučili in zaključili, da so bodisi neustrezni bodisi neusklajeni z določbami uredbe EU, so dodali na ministrstvu.

Zamenjali Srečka Kendo

Iz delniške družbe v d. o. o. je bila KDD preoblikovana leta 2020, potem ko se je država, ki je v KDD prek povezanih oseb obvladovala 36,35 odstotka delnic, odločila delnice prodati, odkupila pa jih je kar KDD kot lastne delnice. Po umiku seje preostalim lastnikom, med katerimi je največji podjetje Goldinar, v lasti nekdanjega člana uprave Istrabenza Srečka Kende, lastniški delež avtomatsko povečal (Goldinar je danes 41,5 odstotni, Kenda kot fizična oseba pa 0,01 odstotni lastnik KDD). Temu je sledilo preoblikovanje v d. o. o. Lastnikom KDD (skupaj obvladujejo okoli 90 odstotni lastniški delež) na čelu z Goldinarjem so bile sicer na junijski skupščini odvzete glasovalne pravice, kar smo razkrili v Dnevniku. KDD je že več mesecev pod drobnogledom ATVP. Ta je KDD leta 2019 izdala dovoljenje za opravljanje storitev centralne depotne družbe. Po podatkih iz sodnega registra pa je bil Kenda v nadzornem svetu KDD nedavno zamenjan.