However,the changing role ofbig universal banks ingovernance underminesthe stability of thecorporate governancesyslem in Germany.Therefore a breakdownof the traditionalsystem leading to acontrol vacuum or afundamental change toa capital market-basedsystem could be in theoffing.JELG21 G34 VNemčiji je med bankami in podjetji t.esna povezava. Podjetjase pri financiranju bolj kot na lastniško ftnanciranjc opirajona bančna posojila, banke pa prek svojih predstavnikov vnadzornih svetih nadzirajo delo menedžerjev. Jaklič (2002,str. 206) pokaže, da nemški sistem flnanciranja lemelji na modelu,ki ne ust.varja priložnosti za nefunkcionalne ideološke, socialne inpolitične konflikte, ki lahko preprečijo iskanje mdustrijsko in fmančnoracionalnih politik. Seveda ni mogoče reči, da so Nemci popolnomazatrli politične konflikte, so pa oblikovali državne, finančne in indu-strijske odnose, ki lemeljijo na vlogi različnih deležnikov (angl. »stakc-holders«), v podjet]ih so to tudi upniki (Franks in Mayer, 1994).Članek predstavlja pregled nemškega korporacijskega upra-vljanja, predvsem v luči pomena bank pri tem upravljanju. V prvempoglavju predstavljava razvoj nemškega finančnega sist.ema in vlogobank pri Lipravljanju nefinančnih podjetij. Razumevanje preteklihokoliščin in razvoja je namreč koristno za pojasnjevanje današnjegasistema. Drugo poglavje podaja osnovne orise nemškega sistemavodenja podjeUj, Lre.tje poglavje pa nekatere spremembe, ki naj bivodile v njegovo (vsaj delno) preoblikovanje v smeri tržnega siste-ma. Ker imajo v nemškem sistemu vladanja podjetjem banke tradici-onalno zelo pomembno vlogo, je njihovi vlogi natančneje posvečenočetrto poglavje. Peto poglavje člane.k povzame. * Boris Grarnc/ mladi raziskovalec na Fakulteti za upravo Univerze v Liubljani, in Mortin Romih, raziskovolec spodročja manogementa in financ ter finančni anali+ik pri Medvešek Pušnlk BPH. 1. Razvoj nemškegafinančnega sistema kottemelj sistema vladanjapodjetjemCeprav razvo] nemške industri|e žedolgo podpirajo banke, nemški sistemne pozna državno vodenih, na posoji-lih zasnovonih odnosov, ki so značilniza Francijo in Joponsko. Pred oblikova-n;em sodobne nemške države v drugipolovici 19. stoletja so pruski ekonomi-sti (npr. Friderich List) že leta 1841napodli »laissez-faire« politiko in sezavzemali za nacionalen, neposredenmodel gospodarske modernizacije. Kerso Nemci spoznali, da je njihov gospo-darski sistem v primerjavi z britanskimrelativno nerazvit, so leta 1870 ustano-vili tri velike bonke - Deutsche Bank,Commerzbonk in Dresdner Bank. Te tribanke so postole naipomembnejšegospodarske banke, ki so ustvarile inpodpirale individuolna podjetja, spod-bujale združevan|e in kapitalizacijopodjetii ter postale celo delničarke v tehpodjetjih in prodajale delnice javnostiprek lastnih strokovnih mrež. Ni prese-netljivo, do so se te banke razvile vuniverzolne (komercialne in investidiske)banke. Prevzemale so Iveganja, se inten-zivno vključevale v podrobnosti vodenjaposlov v pod|et|ih in tudi pogosto delo-le napake pri oceni tveganja. Nedvo-mno so bile te banke gonilno sila hitreneinške industrializacl|e ob koncu 19.in v zočetku 20. stoletja. Nemškadržava |e zagotovila ugodno okolje incelo oblikovala posebne posojilne insti-tucije, kot denimo Bank fuer DeutscheIndustrie-Obligation leto 1924, zapomoč trem glavnim bankam, ki sobile v zasebni lasti. Prva krlzanemškega finančnega sistema pa jenastopila v weimarskem obdob|u, ko ieohlapna monetarno politiko spodkopa-lo funkcijo teh bank pri financironjugospodarstva (Jaklič, 2002, str, 206-207).Po polomu predvojnega finončnegasistema so v Nemčiji po drugi svetovnivojni še bolj razvili na sodelovan|u insporazumevanju temelječ modeldržavnih, finančnih in industrijskih od-nosov, ki jih lahko označimo kot poga-jalski sistem. Ker je nemška držovarazvila socialno-tržni model, ki se izogi-ba načrtovanju oziroma centralni vlogidržave pri financiran|u gospodarstva,se ie morala po vojni še tesneje pove-zati z no]pomembneišimi bankami. Kot posledico tega je leta 1948 nemškodržavo ustanovilo Kreditanslalt fuerWiederaufbau (KfW), da bi skupai zbankaml sofinancirala razvojnemškega izvoznega gospodarstva.Oblikovane so bile tudi druge agencije(kot Hermes) za zagotovljon|e izvoznihposojilnih garancij, kl so pripomogle kveč|i mednarodni konkurenčnostinemških podjetij. Takoj po vojni jenemška držova prek KfW-ja odigralopomembno vlogo pri razporeditvi sred-stev iz Marshallovega plano za obnovogospodarslvo. Nojveč sredstev ie bilonamenjenih za investici|e v traina sred-stva gospodarstva v zasebnem sektor-l7 Nemčiji obstajaniecl bankaniiin pocljGtji tesnapovezavan Tudi banke so imele odločilno vlo-go. Ker v tem obdobju ni biloobsežnejših domačih prihrankov, sobanke skupaj z vlado zavestno sprejelenajvečji del odgovornosti za obnovogospodorstva. Banke so prevzemalekomercialna tvegonja In zagotovljoleobsežna sredstva za obnovo nemškeindustriie (Jaklič, 2002).Vtakšnem sistemu ima država ne-kako nodzor nad poso|ilnim sistemom,vendar se o izva|on|u poli+ike enako-vredno pogaja s finančnim in industrij-skim sektorjem. Finančni in industrijskisektor sta običojno v zasebni lasti intako kot v preteklosti, ko je državarazvila vrsto posebnih posoinstitu-cij za financiranje industrije, ienaipomembne|ša vloga prepuščenazasebnemu bančnemu sistemu. Med-tem ko področje komercialnegabančništva v resnici obvladujeio trinajpomembneiše nemške banke, jestruktura pod niimi zelo liberalna. Raz-vilo se je veliko število državnih hranil-nic in kra|evnih univerzalnih bank. Vsete institucije so vključene tudi v investi-cijsko bončništvo in zogotovljajo posoji-la lokalnim malim in srednje velikimpod|etjern, pri čemer odločitev o podelitvi posojila temelji na njihovem lo-stnem kriteriju o komercialnem tvega-n|u.Seveda ie težko oceniti, koliko pri-speva tesna povezava med bankami inpod|et|i k uspešnosti nemškega gospo-darstva. Nekateri menijo, da so bankedovolj usposobliene zo dajaniestrateških nasvetov, kajti maksimizacijanjihovih donosov je odvisna odučinkovitosti njihovih strank. Po njiho-vem mneniu je kakršnokoli spreminja-nie uspešnega nemškega finančnegasistema v smeri anglo-saksonskegasistema nepotrebno in celo nevarno.Drugi temu oporekajo in menijo, datvegonost posojil, ki jih dajejo banke,neugodno vpliva na celotno bančništvoin povzroča izkrivljenost na trgu kapita-la, kar ima negativne posledice zacelotno gospodarstvo. Po|avljaio sepredlogi o večji »amerikanizadii«finančnega sistema, kjer bi bolj ločilikomercialno in investicijsko bančništvo.Večio vlogo pri financiranju nai bi pre-vzel trg kapitala. Obstoječi sistem naibi po mnenju nekaterih tudi pospeševalgospodarsko koncentracijo in negativ-no vplival na konkurenco med podietji.Banke naj bi bile tudi preveč zaposlenez velikimi pod|et|i in nai bi imele pre-malo časa in posluho za monjša pod-iet|a.V zadnjem času se je v Nemčijipojavilo kar nekaj znamenj, da semorda celoten finančni sistem nagibav smer anglo-saksonskega tipa. Vnaslednjem poglavju podrobnejepredstavljava dosedanji nemški sistemvladanjo podjetjem kot podlago zadiskusijo o indicih in možnih smerehsprememb.2. Nemški sistem vladanjapodjetjemNemška pravna ureditev delovanjadelniških družb daje menedžmentupodjetii precej veliko moč pri vodenjuin upravljanju, kar kaže na dejstvo, daso pri tem upoštevani ne samo interesidelničarjev, temveč tudi interesi drugihinteresnih skupin v podietju, torejdeležnikov. Takšna moč deležnikov nisamo posledica velike močimenedžmenta, temveč tudi močnenadzorne in kontrolne vloge +. i. nad-zornego sveta.Nemčija je ena lipičnih predstavnicdvotirnega sistema korporacijskegaupravljanja. Pomembno razlika med Razpredelnica 1: Znacilnosti tradicionalnega nernškega sisl-ema vladanja podjetjemKoncentracija delničarskega las+niš+va.KONTROLA .,, , .——-—,., ., , , ..—:————~,——7——TT——————————————————————i-i.i , Udelezenost velikih delnicariev v nadzornih sve+ih.vs. hkvidnost ————————————————————_——_———————————————————————————————————Omejena zaščita majhnih delmčarJev._________________________________FINANCIRANJE IN POVEZANOST Stečajni zakon, usmerjen v prid upnikov._____________________________S PODJETJEM Zmožnost banke za sprožitev reorganizacije podjet|a in steča|no zavarovanje.______vs. trajno posojanje »le« kot zagotavljanie Univerzalno bančništvo in aktivna prisotnostv dolžnikovem pod|et|u.finančnih virov____________________Mesto v nadzornem svetu.Specificen človeški kapital v podjet|u._______________________________NOTRANJI TRG DELA Visoka zaščita delovnih mest, nepopolnost zunanjega trga dela._______________vs. zunanii +rg dela Obs+oj svetov delavcev in predstavniš+va v nadzornih sve+ih. ______________Nagroievalne sheme._________________________________________INTERNACIONALIZACIJA INFORMACIJ Konservativna, upniško usmerjena računovodsko pravila.___________________vs. eksternalizaci|0 Ohlapna pravila glede razkritia informacij tudi za pod|et|a, uvrščena na borzne kotacije.Vir: Hackethal et al., 2005, str. 399.Razpredelnica 2: Trg kontrole podjetja in odstavitve direktorjevStevilo sovražnih prevzemov Trgovan|e z vplivnim deležem Odstavi+ve direktorjev (v %)____________________________________________(v %)•________________________________________Nemčija_______________~___________________JO__________________J2__________________Francija_______________ 20___________________JO_______________________________________Veliko Bntaniia___________220__________________f___________________~___________________ZDA_________________ 431___________________7___________________n.p.__________________Vir: Schneper in Guillen (2002), Koke (2001), Dberment-Ferere et al. (2001), Franks et al. (2001), Bethel (1998).Opombo:' Trgovan|e z vplivnlm deležem, kt presega 1 0 % celotnega kapi+ala.Razpredelnica 3: Povprečne letne realne donosnosti na portfeljedomacih vrednostnih papirjev (1960 -2000)Delnice Obveznice______________50:50________________Nemčija_______________J5J__________________~J__________________4,6__________________Francija_________________5~2___________________3,0___________________jU____________________Vellka Britoni|a___________ _5~__________________1~___________________~2__________________ZDA_________________5~9_________________2,4_________________4~2_________________Vir: Hackefhal in Schmidf, 2004. enotirnim in dvotirnim sistemom upra-vljanja |e prov v oblikovonju posebne-ga organa, imenovanega nadzornisvet, kl od lastnikov prevzema funkci|opri imenovanju, nadzoru in odpoklicuposlovodnego organa. Primer enotir-nega sistema upravljania sta zakono-daji Velike Britanije in ZDA. Angleškopravo, podobno kot ameriško, nimanadzornega organa. Delničarji podje-tja imenujejo upravni odbor (angl.»board of directors«), ki vodi poslekorporacije. Predsednik upravnegaodbora je praviloma kar sam izvršnidirektor podietja (CEO). PolegNemčije imajo primere dvotirnegasistema upravljanja še Avstrija,Hrvaška, Nizozemska, Italija itd. Kon-tinentalna Evropa pa ne pozna zgoljdvotirnega sistema upravljanja. Fran-cosko pravo, pa tudi slovensko, ima tako oba sistema upravljania.Odločitev o izbiri enotirnega ali dvo-tirnega sistema upravl|an|a jeprepuščena statutu posameznegapod|etja. Večina francoskih korporacijje organiziranih po enotirnem sistemu.Tudi finsko pravo pozna določitevsistema s statutom. Ena izmed držav vEvropi, ki ohranjajo enotirni sistemupravljanja, e npr. Svica. Svicarskopravo ima skupščino delničarjev, di-rektorski odbor in revizijski organ.Poglavitna elementa dobrega kor-poracijskega sistema upravljanja nojbi bila predvsem pravna zaščita vla-gateljev in ena izmed oblik koncentri-ranego lastništva (glej npr. Walter,1993). Veliki vlagatelji lahko prisilijomenedžer|e, da razdelijo profit, v pri-meru, ko majhni vlagatelji zaupajosvoj kapital družbam, pa ti zahtevajo nekaj osnovnih pravic, ki jih varujejopred izkoriščanjem menedžerjev invelikih vlagateljev, Pravna zaščita inveliki vlagatelji so komplementarni vučinkovitih sistemih vladan|a podje-tiem (Schleifer in Vishny, 1 997,str.769).Moč in vpliv različnih skupindeležnikov sta močno odvisna odsestave nadzornega sveta podjetja. Todejstvo se iasno pokože v nemškihpodjetjih. Skoraj vsa velika nemškapodjetja imajo enega ali nekaj velikihdelničar|ev, ki so bodisi druganefinančna podietja, bogati posame-zniki ali pa banke in zavarovalnice.Vsa velika nemška podjetja vključuiejov odločanje in upravljanje tudi zapo-slene in velika večina e močno odvi-snih od posoiil bank in njihove aktivnevloge v procesu vladanja podjetjem. Tako lahko v Nemčiji v grobern opre-delimo tri skupine deležnikov: kontrol-ni delničarji, zaposleni in/ali sindikolnipredstavniki ter bonke. Vsaka od tehskupin ima pomembno vlogo v nad-zornem svetu. Poleg teh skupin posto-ia|o vse pomembnejša skupinadeleznikov tudi nekdanji menedžerjipodjetja, ki v zadnjem času pridobiva-jo vedno več mest v nadzornem svetu.Logika njihove prisotnosti v nadzor-nem svetu ie v nekakšnem posrednemzastopanju interesov sedanjegamenedžmenta. Te tri oziroma štiriskupine tako sestovljajo vlada|očokoalidjo v velikih nemških pod|et|ih.Maihni delničorji in institucionalniinvestitorji (tisti, ki niso povezani zbankami) niso pomemben člen nad-zornega sveta in niso sestavni delkoalicije (Mann, 2002).Nadzor in kontrola, ki naj bi juopravl|al nadzorni svet, sta mnogokratotežena zoradi nejasne opredelitvedelovanja menedžmenta. Ta naj bideloval v smeri, ki »ie najboljšo zapodjet|e«, za kar pa ie lahko več raz-lag. Sočasno pa sta nadzor in kontro-la enostavnejša zaradi precej usklaje-nih dolgoročnih ciljev članovvladajoče koalicije v podjetju. Ti ciljipraviloma ne predstavl|ojo maksimi-zacije tržne vrednosti, temveč zagoto-vlianje stabilnosti in rasti. Banke želijo,da so njihova posojila varna, zaposle-ni in sindikati želijo zagotovljeno instabilno zaposlitev, možnosti napredo-vanja ter zaščito in rozvoj človeškegakapitala. Bogati in veliki vlagateljiželijo ostati aktivni igralci, vrhnjimenedžment preostalih nefinančnihpodjetii želi stabilno gospodarskostrukturo, nekdanii vrhnji menedžmentpa ščiti svoje naslednike (Aoki, 2001,str. 287-291).T. i. koncept komplementarnosti raz-laga, da različne skupine deležnikovdejansko lahko uveljavijo svoje prefe-rence zato, ker so preference različnihskupin medsebojno povezane. Če seveliki delničarji usmerijo v kontrolo,banke pa v dolgoročno kreditiranjepodjetja, si zaposleni lažje zagotovijonapredovan|e in ustrezne nagrajevalnesheme, prav tako pa postanejo par-tnerji pri vodenju podjetij.Takšen sistem predstavlja provza-prav neko notranjo logiko razvoja do90. let. Razpredelnica 1 prikazujeosnovne znočilnosti tradicionalneganemškega sistema vladanja podjetjem. Očitno je, da predstavlja nemškisistem drugačno ureditev in usmeritevod onglo-ameriškega, kjer prevladujeenostranska delničarsko praksa. VNemčiji imajo v nasprotju z anglo-ameriško zunanjo kontrolo (angl.»outsider-control«) notranjo kontrolopodjetja (angl. »insider-control«), kitemelji na notranjih informacijah.Razpredelnici 2 in 3 podajota po-datke za različne države, v katerihpoznajo različne sisteme vladanjapodietjem. Ugotovimo, da ie težkoreči, kateri od sistemov ie boljši oziro-ma uspešnejši pri discipliniranjumenedžerjev in zagotavljanju »zado-voljivih« finončnih rezultotov. Ne glede~cmčijd /eejKi tipicnihprc(lsdvotinK~]~isicm~korpoi~diskc~iupmvHrHiicLna izbor enega izmed sistemov vloda-nja v posomeznem provnem reduvelja za učinkovit sistem tisti, ki zago-tavlja preglednost pri finančnem po-slovanju, vodenje in nadzor podjetja vsklodu z zakonskiml določili, enakepravlce vseh delničarjev, neodvisnoimenovanje uprave, svobodnoodločanje za zamenjavo članov upra-ve itd. Navedeno pogojujeupoštevanje zakonskih in statutornihdoločitev (Krali, 2003, str. 25).V Nemčiji oblikujejo kontrola veli-kih delničarjev, bančna posojila, vozadju katerih je tudi neko razmerjemed banko in podjetiem, ter notranjitrg dela, zaokroženo z medsebojnimsodelovanjem različnih akterjev(deležnikov), konsistenten sistem. Vsi tielementi vzajemno spodbujajo razvojin obstoj sistema deležnikov in notra-n|ih kontrolnih mehanizmov, ki teme-Ijijo na notrQn|ih informacijah aktivnihdeležnikov. Schleifer in Vishny (1 997) navajata,da v Nemčiji velike komercialne bon-ke prek sistema glasovalnegazastopništva velikokrat kontrolirajo večkot četrtino glasovalnih pravic v pod-ietju in imajo manjši, ampak pomem-ben vpliv na delež denarnega toka kotpa neposredni delničarji in investitorji.Na podlagi študije ie bilo ugotovl|eno,da ima v okrog 80 % nemških podjetijvelik nebančni delničar delež večji od25 %. V manjših nemških podjetjih, kiso v lasti družin, imajo te prekvečinskih deležev in piramid pravilo-ma vsaj 51 % delež podjetij. Piramideomogoča|0 kontrolo nod sredstvi zrelativno ma|hnim zneskom kapitolo.Na Japonskem so denimo kljub temu,da lastništvo ni koncentrirano tako kotv Nemčiji, velike vzajemne naložbe,pa tudi naložbe deležev bank, precejpogostne.Kljub temu, da vladajo delničarji zuporabo glasovalnih pravic, temeljinjihova moč na provni zaščiti le-teh.Večinsko lastništvo lahko deluje, čedeluje glasovalni mehanizem invečinski lastniki diktira|o svojeodločitve v podjetju. Z rnanjšinsklmidelničarji so stvari malo bolj zaplete-ne, saj morajo za nadzor sklepatizavezništva z drugimi delničarji. Močmenedžerjev, da bi preprečili tazavezništva, se poveča in bremesodišč, da zaščitijo velike delničarje,postane precej težko. Zaradi tega solahko veliki manjšinski delničarjiučinkoviti samo v državah z relativnourejenim provnim sistemom; zadežele, kjer so sodiščo šibka, pa jeboli značilno popolno večinskolastništvo (Schleifer in Vishny, 1997,str. 755).Jasno je, da kljub močnim koalici-iam lahko pride do navzkrižja intere-sov med posameznimi deležniki. Ven-dar pa naj bi nemški sistem vladanjapodjetjem vključeval mehanizme, kionemogočcjo nadvlado katere odinteresnih skupin in zmanjšujeio ravenkonfliktnosti s prevladovanjem sku-pnih interesov.Iz predhodnega in tekočega po-glav|a |e tore| očitno, da so bankezelo pomemben člen nemškega siste-ma vladanja podjetjem. Kot posojilo-da|alci so namreč banke udeležene vnadzornih svetih večine velikih podje-tij, prav tako pa se poiavljaio kot po-membni lastniki, včasih celo zodločujočo močjo, ki jim jo daje posebna glasovalna pravica (angl. »de-positary voting right«). Gorton InSchmid (1 996, str. 41-43) sta v svojiraziskavi ugotovila, da naj bi banke vpreteklosti v vlogi aktivnih delničarjevzelo pozitivno vplivale na poslovanjepodjetii. Leta 1974 so bila podietja, vkaterih so bile banke kontrolnidelničarji, uspešne|ša od podietij zdrugimi kontrolnimi delničarji. Kljubtemu, da se za leto 1 985 te povezavesicer niso (več) izkazale za statističnoznačilne, pa vendarle ostaja dejstvo,da so v Nemčiji banke tiste, ki zagota-vljajo delovanje sistema in hkrati ovi-rajo njegovo preoblikovanje v tržnozasnovon anglo-saksonski sistem.Toda tudi kjer dolg ni koncentriran,ie provna zaščita upnikov ponavadivečja kot pa zaščita razpršenihdelničorjev. Odločilna oblika upniškihpravnih pravic je, da dogovorjenaakcijo več upnikov ni potrebna, da biprišlo do postopka proti kršilcu-dolžniku. Podjetje ima pravno obvezodo vsakega upnika in katerikoli upniklahko toži podjetje za izplačilo tistega,kar mu dolguje. Ko ta postopek sprožieden od upnikov, drugi upniki insodišče poskrbijo, da prvi upnik nepobere nadproporcionalnega deležazase (Shleifer in Vishny, 1 997, str.764).3. Spreminjanje nemškegasisterna vladanja podjetjem3.1. Pravne spremembeV zadnjern obdobju je prišlo vNemči|i do nekaterih premikov, ki bilahko nakazovali vsaj delne spremem-be v sistemu vladanja podjetjem (glejtudi La Porta et al., 1 998). Vendar paso štiri vplivne skupine strokovn|akovnedavno presojale ključne elementenemskego sistema vladanja podje+iemter tako oblikovale neka] temeljnihugotovitev in načel, s katerimi je tasistem določen. Bislveno pa je, da sovse skupine prišle do istega temeljne-ga sklepa: osnovna struk+uranemškega vladanja podjetjem lahko(in naj) ostane nespremen|ena.V poročilih je bilo sicer nekaj usme-ritev za izboljšanje sistema, kot je naprimer enakopravna obravnava vsehdelničarjev, predvsem pa naj bi bilimali delničarji obravnovani bolje kot vpreteklosti. Vendar pa nobena odskupin strokovnjakov ni postavila delničarjev za naivišjo avtoriteto inprav tako ni nobeno od skupin videlavloge bank kot kakor kolizaskrbljujoče ali sporne.Hacketaletal. (2005, str. 400)navoiajo, da so se občutne spremem-be sprožile na podroqu zakonodajetrga kapilala, denimo s prepovedjonotranjega trgovan|a, v nemškem pre-vzemnem zakonu pa so bile uvedenetudi obvezne ob|ave prevzemne po-nudbe. V kombinoci|i z institucionalni-mi spremembami in izboljšavami naravni sistema delniškega trgovonja najbi se v Nemči|i precej izboljšala ravenVsa velikanemška podjetjavključujGjo vodločanje inupravljanje tudizaposlene.zaščite investitorjev. Nekateri danestako ugotavljajo, da splošnoprepričan|e o »podrazvitosti«nemškega trga kapitala ne vel|a več.Vendar pa se ponovno oblikujerazmik med napisanim in v praksiizva|anim. Tako ie denimo leta 2002 vNemčip ustanovljena nadzorna institu-cija, imenovana Bundesaufsichtsamtfur den Werpapierhandel (BoWe),ostala brez pooblastil za nadzor neka-terih zelo pomembnih in relevantnihvidikov delniškega trgovanja, pravtako pa nima prisilne moči. Tudinemški prevzemni zakon |e sprvovideti precej »napredenirente« zaradi boljše informirano-sti.3 Med pomembnimi evropskimi univerzalnimibankami so se v letu 1 999 med prve štiri bankeuvrstile kar tri nRn-iskp. podietjem. V zadnjem času se je od-maknila z neka| mest v nadzornihsvetih in postovila celo lastno notroniepravilo, da se n|en vrhnji menedžmentne poiavlja na mestih predsednikovnadzornih svetov drugih podjetii. Deut-sche Bank je naredila tudi nekai kora-kov v smeri zmanjševanja nienihlastniških deležev v podietjih innavzkrižnega lastništva.4 Razlog, zakajnai bi Deutsche Bank vse to počela, iev njenem prepričanju, da »nova ban-ka« enostavno nima bistvenih koristi odtradicionalne vloge pri vladanju podje-tiem, sai ta ni v skladu z njeno trenutnoposlovno strotegijo. Zaradi vse večjekonkurence v bančnem sektorju bankenimajo več interesa kooperativno sode-lovati pri korporativnem uprovljoniu inreševanju finančnih problemov velikihnefinančnih podjeti] (Hackethal et al.,2005, str. 404).Vloga bank prl vladanju nemškimpodjetjem se očitno nekoliko spremi-nja. Od tradicionalno močne vloge vmrežnem sistemu vpliva in moči se vsebolj pomikaio proti novi vlogi bolj pa-sivnih igralcev v sistemu vladania inlastništva. Vendar pa ie treba poudariti,da so imele banke v nemškem sistemuprecej pozitivno vlogo, saj so ohranjalestabilne vladajoče koalicije v podjetjihin zagotavljale vsaj določeno ravenmenedžerske kontrole.5. SklepNemški sistem vladanja podjetjemtemelji večinoma na povezanosti inodvisnosti podietij od bank. Te prevze-majo poleg vloge najpomembnejšegafinancerja podjetii tudi aktivno vlogopri upravljonju podjetii kot edenključnih deležnikov. Nasploh temel|inemški sistem na vlogi deležnikov, medkaterimi so poleg bank pomembni tudikontrolni delničarji, zaposleni oziromasindikati in nekdanji menedžerji. Celo-ten sistem temelji tako na t. i.«vladajoči koalici|i« v podjetjih, ki imaza skupen dolgoročni cilj stabilno rastpodjetja. Sledenje temu cilju je v prete-klosti omogočalo dokaj uspešno sode-lovanje deležnikov, ki so kot člani nad-zornih svetov usmerjali politiko podietjain nadzorovali menedžment. Delničarji4 Nemške bonke na] bi namreč preknavzknžnega lastniš+va nadzorovale same sebe.Deutsche Bank ie no primer imela posredno vfasti kar 47,2 % svojih delnic Dresdner Bank59,25 %, Commerzbank pa 30,29 %. B) HranilniceSkupna aktiva~° ~ ' ~—~~~~~~M ,__ _ _ _80%70%60% ' ,..„ , .;.., ' ! ,80-89 90-99 00-04S Poso|ilo podietjem •Vredn-papirji bank SPosojila nebonkam E3Vredn. papir|i nebank • OstaloSkupna pasiva90% .1 ~~ ~ ~ ~ •~m.-.mmr80% ]70% ~80-89 90-99 00-04H Depoziti bank • Doižniški vredn, papirji ODepoziti nebank Q Lastniški kapital •OstaloVir: Deutsche Bundesbank (različna mesečna poročila). bank verjetno ni več v skladu s spre-menjenimi razvo|nimi in globalnimistrategijami nemških podjetij. Pravtako se je okrepila konkurenca vbančnem sektorju, kar ie zmanjšalointeres velikih bank za soupravljanjenefinančnih podjetij.Zasebne korlsti nadzora, ki so (bile)v Nemčiji prisotne, so se v zadnjemčosu nekoliko zmanjšale. Študijekažejo očiten upad nadzornih premij v90. letih preteklega stoletja, čeprav soglede na ZDA ali Veliko Britanijo ševedno precejšnje. Za zmanišanje soverjetno zaslužne tudi spremembe vpravnem okolju, ki noi bi izboljšale zaščito investitor|ev. Imetniki kontrol-nih paketov delnic in banke so na-mreč pripravljeni aktivno sodelovati vprocesu upravljanja pod|etij, če imaiood tega neke zasebne koristi, prihod-ke. Večja transparentnost In boljšazaščita investitor|ev nista v pridrazličnim kompenzacijskim shemamin posledično zmanjšujeta zainteresi-ranost imetnikov kontrolnih paketovdelnic in bank za sodelovanje v»vladajoči koaliciji" (Hackethal et al.,2005, str. 404).Vse bolj kaže, da se dogaja pravto. Deutsche Bank, denimo, precejzmanišuje svojo vlogo pri vladanju kot privilegirana skupino v Nemčijiniso (bili) priznani.V zadnjem času pa kažejo neka-tere spremembe, predvsem na prav-nem področju v zvezi z delniškimtrgovanjem in zaščito delničarjev, napribliževanje nemškega sistema vla-danja podietjem anglo-saksonske-mu. Dejansko se v praksi pravnozasnovane institucije in ukrepi neudejanjaio v smeri večje vlogedelničarjev, temveč bistveno vlogoohranja nadzorni svet, poleg tegopa tudi številni strokovnjaki ne vidijopotrebe za kakšne korenite spre-membe. Eden pomembnejših premi-kov ie kl|ub vsemu opazen vzmanjšanju vloge bank pri upravlja-nju in celo lastništvu pod|etij. Cepravje nedvomno vloga bank še vednovelika, je zaznati premik v smeri boljtržnega sistema vladanja in financi-ranja pod|etij. LITERATURA1. Aoki, M.: Towar"d a Comparative Ins+itutionalAnalysis. Combridge, MA: MIT Press, 2001.2. Be+hel/ J.E./ Llebesklnd J.R in Opler T: BlockShare Purchases and Corporate Governance.Journal of Finance 53;1998;, 4, s+r. 605-634,3. Dherment-Feiere. I., Koke J. in Renneboog L:Corpora+e Monitoring by Blockholders in Europe:Empincal Evidence of Managerial Discipline inBelgium, France, Germany and the UK. ZEWDiscussion Paper No. 01 -24. Cen+re for Europe-an Economic Research, 2001.4. Franks/ J. in Mayer C,; Corporate Contro!: AComporison of Insider and Outsider Systems.V'/orking Paper. London Buslness School.. 1994.5. Franks, J-, Mayer C. In Renneboog L.: WhoDisciplines Management in Poorly Perfor-mingCompanles? Journal of Financial Intermedia+ion10(2001), 2, str. 209-248.6. Gor+on, G. in Schmid F: Universal bankingand +he performance of German firms. WorkingPaper 5453- Combridge, MA' Na+ionol Bureauof Economic Research, 1996.7. Hackethal/ A.: German Bcnks and BankingStructure. Krohnen J.R in Schmidt R.H. (ur.), TheGerman Financiol Sis+em. Oxford: Oxford Uni-versity Press/ 2004, str. 71-105.8. Hacke+hal, A. in Scmidt R.H.: Financing Pat-terns: Measurement Concep+s and EmpiricalResults. Working Poper Series: Finance and Accounting No. 33 revised. University of Fran-kfurt 2004.9- Hocke+hal, A., Schmidt R.H. in Tyrell M.: Banksand German Corporate Governance. CorporateGovernonce 13(2005), 3, str. 397-407.10. Jaklič, M,: Posiovno okolje pod|et|a. Ljubljo-na: Ekonomska fakulteta, 2002.1 1. Koke, J.: Confrol Transfers in Corpora+eGermany: Their Frequency, Couses, and Con-sequences. Working Paper. Centre for EuropeanEconomic Research, 2001.12. Kral|, D.: KorporaciJsko upravljanie delniškihdružb v raziičnih pravnih sisfemih. Liubljana:Ekonomska fakul+eta, 2003.13. La Porto, R,, Lopez-de-Silanes F, Shleifer A.in Vishny R-W.: Law and Finance. Journal ofPolitical Economy 106(1998), 6, str. 1113-1155.1 4. Mann, A.: Corporate Governance-Sysf"eme:Funk+ion und Entwicklung am Beispiel von Deut-schland und Grossbritannien. Berlln:Duncker&Humblot, 2002.15. Rajan, R.: Insiders and Ou+siders: The choicebetween relationship and arms-leng+h deb+.Journal of Finance 47(1992), 4, str. 1367-1400.16. Shleifer, A. in Vishny R.W.: A Survey of Cor-porate Governonce. The Journal of Finance52(1 997)/ 2, s+r. 737-783.1 7. Walter, I: Corporote Governance: The Battleof the Systems. Kiel: Insti+ute fur Weltwirtschaft/1993,

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Gramc Boris,Romih Martin
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Razprave
Datum: 19. 11. 2007
Stran: 25