gospodarstvoobravnaval dva predloga spremembzakonodaje - o prevzemih in o go-spodarskih družbah - vendar somnenja o tem, koliko bosta dejanskoprispevala k ureditvi razmer, zelorazlična.Določbe prevzemne novele naj biposlej veljale tudi za nejavne družbe,ki bodo imele 2;i0 delničarjev ali štirimiJijone evrovfc.pitala (prej stavelja-la obapogojahkiati), s čimer naj bi poocenah vlade zaščitili predvsem male delničarje. Borut Bratina z maribor-ske ekonomsko-poslovne fakultete jepredlog, kije po njegovih besedah šelv proceduro brez razprave, označil zanesmisel. Prepričan je, da bo povzročil samo več zapletov in dodatnestroške tudi družbam, ki bi imele naprimer le pet delničarjev.V Vseslovenskem združenju ma-lih delničarjev, ki ga vodi KristjanVerbič, to ureditev sicer pozdra-vljajo, opozarjajo pa, da novela neupošteva ne zlorab trgovanja z las-tnimi delnicami ne problema iz-tisnitve malih delničarjev. Verbič jeprepričan, da bi veljalo iz osnove zaizračun 25-odstotnega prevzemnega praga izločiti lastne delnice druž-be, saj so se z izkoriščanjem teh vpreteklosti opravile številne kon-centracije lastništva. Za večjo za-ščito malih delničarjev so v zdru-ženju predlagali vrsto dopolnil. Akljub temu, da sta tako koalicija kotopozicija z besedami vedno na stra-ni malih delničarjev, združenje po-sluha za predloge pri vladi in po-slanskih skupinah ni naslo.V združenju so še bolj kritični dopredloga novele zakona o gospo-darskih družbah. Ta sicer določa ob-vezno razkrivanje zunajbilančnihoperacij, transakcij, v katere je druž-ba vstopila s povezanimi družbami,ter kolektivno odgovornost vodstve-nih organov družb za računovodskeizkaze in poročila, bodo pa precejbolj liberalizirani določeni inštituti.Med njimi vrednotenje stvarnih vložkov, pridobivanje in financiranjelastnih delnic ter varstvo upnikov vprimeru zmanjšanja vpisanega ka-pitala.Po Verbičevem mnenju spremem-be pomenijo »odprtje novih iger brezmeja za vse večje in večinske lastnikegospodarskih družb«, zato želijo ve-lik del poenostavitev z dopolnili preprečiti. Ker pa se z novelo zakona ogospodarskih družbah v slovenskipravni red večinoma vnašajo leevropske direktive in po mnenjupravnikov nima z urejanjem razmerna slovenskem kapitalskem trgu no-bene povezave, je to malo verjetno.Marijan Kocbek z mariborskepravne fakultete pojasnjuje, da greEvropa pri urejanju kapitalskega trgav večjo liberalizacijo in da se jeEvropa s težavami, s katerimi sedanes sooča Slovenija, ukvarjalapred »sto leti«. Tudi Bratina meni, daje slovenski zakon o gospodarskihdružbah v primerjavi z evropsko za-konodajo strog, je pa res, da upravedružb v Evropi kakšnih spornih odločitev ne bi sprejele, saj so one tiste, kinosijo vso odgovornost. »Pri nas san-kcij dejansko ni,« je opozoril.barbara.hren@dnevnik.sikatja.svensek@dnevnik.si Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka je le nekaj mesecevpo prvih spremembah gospodarske zakonodaje na poslanske mize poslalo novespremembe. Te po mnenju predstavnikov malih delničarjev ne bodo preprečilenadaljnje tajkunizacije države in oškodovanja malih delničarjev. Kršiti gospodarsko zakonodajo je poceniOdgovorna oseba družbe, ki zagreši prekršek po zakonu o gospodarskihdružbah, je lahko kaznovana z od 1000 do 4000 evrov kazni, čeprav solahko posledice prekrškov večmilijonska oškodovanja. Za primerjavo, čevoznik omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro prekorači za 30 kilometrov nauro, je za to kaznovan s 1000 evri globe in devetimi kazenskimi točkami.Če to stori dvakrat, mora ponovno opravljati vozniški izpit.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Hren Barbara,Svenšek Katjan
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 06. 2008
Stran: 19