Toda objava prevzema je bila za omenjena podjetja nujna, če niso hotela izgubiti glasovalnih pravic v Delu Prodaji. Delo Prodaja, ki upravlja časopisne kioske po celi Sloveniji, je ena izmed ključnih firm v poslovni mreži Bojana Petana, ki prek Dnevnika in DZS neposredno obvladuje 36 odstotkov družbe. Še 30 odstotkov DZS imajo v lasti AB Sistemi Andrejke Jelovšek, Auctor, ki ga obvladuje Sergej Racman, pa je še do nedavnega obvladoval 11,6 odstotka firme. Dobrih šest odstotkov lastnih delnic ima v lasti Delo Prodaja. Toda način, po katerem se je vzpostavila trenutna lastniška strukturami utegnil biti sporen, kar preverja tudi ATVP. Do deleža brez soglasja nadzornikov? "Agencija je na podlagi prijave sumov nepravilnosti začela postopek nadzora nad prevzemniki ciljne družbe Delo Prodaja," so nam potrdili v agenciji. Spornih naj bi bilo zlasti omenjenih 30 odstotkov delnic, ki so formalno v lasti AB Sistemov. Toda lastnik slednjih je Delo Prodaja, ki tako obvladuje pomemben del same sebe; do tega je prišla avgusta lani z nakupom AB Sistemov. A naši viri zatrjujejo, da uprava Dela Prodaje za posel ni pridobila soglasja delničarjev in nadzornega sveta, ki ga obvladuje DZS oziroma Bojan Petan, ki pa nam je zatrdil, da njegovo podjetje "ne pozna odločitev nadzornega sveta družbe Delo Prodaja". Še ena okoliščina, ki zapleta situacijo okoli Dela Prodaje, so nesoglasja okoli deleža, ki je bil v lasti Auctorja. Ta je po naših informacijah decembra 2013 omenjenih dvanajst odstotkov Dela Prodaje prodal podjetju Euro Jezeči, vendar vse do danes spremembe lastništva niso vnesli v pristojni register Klirinško-depozitne družbe (KDD). Tako je Auctor v registrih še vedno naveden kot lastnik teh delnic, kar nakazuje, da jih je moral - za neznano ceno - odkupiti nazaj. Kar pomeni, da jih bo na koncu lahko za majhen denar kupil nekdo tretji: Auctor je namreč pristal v stečaju in njegove delnice Dela Prodaje bodo na voljo po ustrezno nizki ceni. Na vse ali nič Kljub vsem nejasnostim so našteta podjetja 12. septembra objavila namero o popolnem prevzemu Dela Prodaje. A če tega ne bi bila storila, bi lahko ostala brez vzvodov upravljanja podjetja. V ATVP so nam pojasnili, da bi prevzemnikom z DZS na čelu lahko odvzeli glasovalne pravice v Delu Prodaji, če ne bi bili "izpolnili svoje obveznosti po zakonu o prevzemih, torej začeli postopka prevzema ciljne družbe Delo Prodaja". Z objavo namere pa so se delničarji izognili zanje najslabšemu scenariju in agencija zdaj nima podlage, da bi jim odvzela glasovalne pravice. Naši viri trdijo, da za poslom stoji Bojan Petan, ki naj bi usklajeval celotno operacijo. "Njegova težava je, da je njegov poslovni imperij precej ranljiv. V nobeni izmed svojih najpomembnejših družb, ki so tesno lastniško prepletene, namreč nima stoodstotnega deleža, kar pomeni, da se lahko cela veriga sesuje, če izgubi nadzor nad eno firmo. Po domače povedano: potrebuje vrh piramide, s katerega bo obvladoval celotno strukturo," nam je povedal dobro obveščeni sogovornik. Da naskok na Delo Prodajo resnično usklajuje Petan oziroma njegova DZS, kažejo povezave, ki jih ima družba z drugimi prevzemniki. Tudi z Ml, ki ga obvladuje Tomaž Pogorelec, nekdanji solastnik borznoposredniške hiše Fida, s katero je po naših informacijah v preteklosti tesno sodeloval Bojan Petan. Nekdanji zastopnik Ml Rolando Krajnik je danes član nadzornega sveta DZS, v kateri je njegov brat Robert direktor splošnoekonomskega področja. Časopis kot "šparovček" za prevzem Prevzem Dela Prodaje t če bo danes dejansko oddana zavezujoča ponudba - prihaja v ključnem trenutku za imperij Bojana Petana. Del kreditov njegovih firm je že pristal v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), s katero pa je Petanu februarja uspelo doseči dogovor o reprogramiranju posojil. A le pod pogojem, da izpostavljene družbe ne bodo najemale novih kreditov - kar pa ne velja za Dnevnik. Med potencialnimi prevzemniki Dela Prodaje je slednji edini, iz katerega bi se še dalo iztisniti dovolj denarja za nakup; družba ima namreč stabilen denarni tok, preteklo leto pa je zaključila z dobrimi sedemsto tisočaki plusa. A za nakup želenega deleža Dela Prodaje bi morali odšteti dober milijon evrov, tako velik kredit pa bi utegnil ogroziti likvidnost časopisne hiše. V DZS niso hoteli komentirati navedb o vlogi posameznih podjetij v načrtovanem prevzemu. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so s tovrstnimi načrti seznanjeni preostali delničarji Dnevnika, predvsem avstrijska Stvria, ki ima v lasti slabih 26 odstotkov časnika. Vprašanje o njihovem stališču o morebitnem zadolževanju časnika smo jim poslali že prejšnji teden, odgovora pa - kljub drugačnim zagotovilom - nismo prejeli. &«a_^f 0| **i __/ --4 :r "'i ***VNmi DNCViif _____2*«* .. J ' '"''"' " '■'.,.' - ■* *(|it -"'■ * «__ ' ' ■ • •■■ ■ ' T»«i ■ ___^B_^M_ _. '"* »».»fr J__^_ Kd0 _ _«, DNEVNIK q I kadrovskega t '■ Ji H m lSB^Krt 1 im__m_i *_ .. J^^^H m^.. v**'* ■*■**"* _____ Pokončno ra2hnrH ju . v^.. *■ __nH f__hi__i • "^oorii Alenko *■-* -"-h_B ________■ --.--__. malih delničarjev s Kristjanom Verbičem na čelu). Po naših podatkih so banke zaradi kriminalistične akcije zaostrile obroč okoli vrha DZS, tako da naj bi bil potreben nov dogovor o kreditih njegovih podjetij. Predstavnik policije za odnose z javnostmi Drago Menegalija nam je pojasnil, da so preiskovalci NPU "deloma že zaključili preiskavo", ki pa je še vedno v predkazenskem postopku.

Medij: Večer
Avtorji: Jager Vasja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 10. 10. 2014 
Stran: 5