zgodbeo pridobivanju dodatnega osnovnega kapitala bank je,da ga slednje nujno potrebujeio zaradi novih kapital-skih zahtev Basla II, izjemno hitre rasti bilančne vsotein obsežnega kreditiranja nebančnega sektoria. Kot jesplošno znano, so banke lani bilancno vsoto povečaleza okrofi 25 %, posojila pa celo za 38 % in zato mora-jo lastniki bank, vključno z državo, zbrati svež denar,da bodo obdržali svoie deleže v ~mKslinili~ilf~ri~BBiiiiBiiCT~iiiiBiiaCTmgiiffismtaaa i pa od bankzahleva, da se načrtno pripravijo na nov, zaostren na-čin obvladovanja kreditnega, operativnega WWtSsHtveganja. Banke so se zato v skladu z zahtevo regula-JSSSESSSSEi lotile zahtevnega ocenjevania ustrezneganotraniega kapitala, ki fia potrebujejo predvsem zaučinkovito Lipravljanje s kredilnim tveganjem. Po-'4iH(ilbK?. je, da banke izpolnjuiejo zahteve izračunapotrebnega minimalnega kapitala kot prvega stebranove kapitalske ureditve, pospešiti pa bodo morale šeaktivnosti na drugem in tretjem stebru.Zapleli s dokapitalizacijo obeti državnih bank so spro-žili nekatere špekulacije o tem, zakaj so bili iTiHiailiTLrije krogi dokapitalizacije NLB in ali je dokapitalizaci-BB NKBM res potrebna, sai je kapitalska ustreznost vSSSSOS uradno 9.5 %. torej im~Ul~iBHB~UIR~imSBHBOinn minimalno kapitalsko ustreznostjo .iBIililAvtorji teh špekulacij pa pozabljajo, da se prelresi IHmednarodnih finančnih trgih niso umirili. ria scvclikeevropske in ameriške banke še vedno soočajo z večji-hlBirtifelinaiiir likvidnostnimi težavami in da se nailTBiiiKiKirin ravni žc pripravljajo zahteve po drugač-mniKnmmBnaiin imsmnnnii finančnih produktov. BailKBiiaiMtaftKKIiblilBB primežu dražiih tujin virovsredstev na eni in pomanjkanja domačih prihrankovna drugi strani. Negotovost na mednarodnih tinanč-nih trgih ima pač svojo BBBB ki jo je treba plačati,varčevanie v bankah pa |'e za potencialne varčevalceinailBlB' donosno. To je eden od razlogov, da so re-zultati poslovanja bank v letošnjih prvih petih mese-cih malenkostno slabsi od lanskih in da so se bankeilffifelMUiftM novimi poslovnimi izzivi. Če bodo ocenile,da lahko finančno trdnost povečajo s prodajo premalodonosnih delov bančnega premoženja, bodo to zagoto-vo naredile. Lahko da se bo katera od njih odločila zafflfflm~ia~imBnimCT~mmaaMiifliuvt m~konsolidacije slovenskega bančnega sistema. Kredibil-ni~I~ni~nT3i~1!~1? njene ocene o solidni kapital-ski ustreznosti domacih bank pa so dobra podlagaza upanje, da bodo banke nadaljevale sedanje solidnoposlovanje.Analiza kreditnega portfelja bank kaže, da so le-tena dobri poti in da s kreditnim tveganjem upravljaioučinkovito in odgovorno. Po podatkih Banke Slovenijese je bonitetna struktura razvrščenih terjatev lani resnekoliko poslabšala zaradi povečanja deleža terjatev vskupini B na račun zmanjšanja terjatev MiiSllHllHBMToda pomembno je, da pri nobeni banki ni bila pre-sežena omejitev največje dopustne izpostavljenosti doposameznih oseb (25 % kapitala) in da se je povpreč-~SVSBSSS~~ESS~EiaS. domačih DlBmihankah.Sejanie dvoma v flnančno trdnost bank torej nimaprave podlage. Po oceni bančnikov v NLB je TCinTCSdokapitalizacija banke vedno znamenje njene moči, ne12 šibkosti. Dejstvo |e tudi, da ie Skupina NLB edinaRnančna skupina v slovenskem prostoru, ki ima razve-mSEEESSEESESS JV Evropi in ki zaradi hitre rastiITimiimmmaniBBBBBnniBa kapitala. Zaradi -H..L1'zahtev Banke Slovenije je bilo treba približno polovicododatnega kapitala na ravni Skupine NLB pridoblti«s nebančne družbe (predvsem leasing in factoring).Toda turbulence na mednarodnih flnančnih trgih nisobile najbolj posrecena popotnica za izvedbo dokapi-talizacije NLB in zato jc bila prodajna cena delnicedoločena nekoliko preveč optimistično. v

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Lah Emil
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Uvodnik
Datum: 14. 07. 2008
Stran: 1