PETDESETLETNICO SVOjEGA OBSTOjAjE LUKA KOPER ZAZNAMOVALA Z NOVIMI REKORDI PRETOVOROV, ATUDI S POIVIEMBNIM NA-ČRTOM: PODALJŠALI BODO PRVI POMOL. Za Luko Koper bo načrtovanopodaljšanje prvega pomola zelopomembna pridobitev. V nasled-njih letih bo tako lahko zadovoljilapotrebe in povpraševanja velikih,pomembnih poslovnih partnerjev,ki zlasti svoj kontejnerski prometusmerjajo prav prek Kopra.»To je začasna rešitev, ker je zaprilagoditev sodobnim zahtevampotrebna izgradnja novega kontej-nerskega terminala na tretjem po-molu, vendar dokončna odločitev otem še ni sprejeta,«je na
novinarskikonferenci povedal predsednikuprave Luke Koper Robert Časar, ki pagradbeni načrtza podaljšanje prvegapomola šteje za »najvecji uspeh teuprave«. Omeniti velja, da je upravauspešno, kakor kažejo poslovneštevilke, prebrodila komaj polovicomandata (dve leti) in po Časarjevihzagotovilihimajogradbenodovolje-nje za ta projekt že v rokah. Povečanje državnega ozemlja Luka bo s podaljšanjem prvegapomola pridobila skupno pet hekta-rov nove obale, za toliko pa se bo po-večalo tudi ozemeljsko premoženjenaše države, ki Je sicer - ob številnihmalih delničarjih, ki so si z rastjovrednostnega papirja Luke Koperv zadnjem času občutno povečalisvoje premoženje - tudi večinskalastnica koprske luke. Skupna po-vršina novega skladiščnega prostora(brez nove obale) bo znašala 22,570kvadratnih metrov. Obstoječa obalakontejnerskega terminala bo daljšaza približnotretjino.Tako bo sedanjikontejnerski terminal pridobil do-datni vez in nove zaledne površineza pretovor kontejnerjev. Investicijskavrednost projekta znaša približno 50milijonov evrov. Dela naj bi končali v22 mesecihje povedal Časar.Kakor pravi, projekt predvidevatudiukrepezapreprečitevnegativnihvplivov med gradnjo, kot so prah,hrup in drugi vplivi na zrak, tla invodo. Gradbena dela ne bodo vpli-vala na stanje voda prav zaradi po-stopnosti gradnjeje dodal. Čiščenjemorskega dna pa bo izvedeno zgoljob mirnem vremenu, da se kalna voda ne bi širila z območja pristaniš-ča. Agencija RS za varstvo okoljaje iz-dala okoljevarstveno soglasje, posegjesprejemljivtudizvidikaZavoda RSza varstvo narave iz Pirana. Lokacijskodokumentacijo je Luka pridobilaoktobra lani, gradbeno dovoljenjepaje ministrstvo za okolje in prostorizdalo septembra letos.Luški delavci bodo v morsko dnonajprej zabili pilote, nato bodo zmednarodnim javnim razpisomizbrali najprirnernejšega izvajalca,ki bo gradil pomol. Gradnja bo po-tekala tako, da bo najprej zgrajennasip na delu pomola, nato bodočistili akvatorij. Sledila bo izgradnjaobalevdolžini 146,40 metra inširine Robert Časar: »Podaljšanje prvega pomola je začasna rešitev, potrebu-jemotretji pomol.a____________________ 34,40 metra, nato pa še zaledna kon-strukcija širine45 metrov.Vtretjifazibo dograjena še preostala zalednapovršina v dolžini 60 metrov in širini51 metrov. Kaj patretji pomol? Na dlani je, da bo Luka Koper spodaljšanim pomolom še hitrejepovečevala število pretovorov. Inna dlani je ob njeni petdesetletnicirazvoja, ki ne sme obtičati, saj je toneposredni interes vsega slovenske-ga gospodarstva, da bo moral Koperdobiti tudi tretji pomol. Raje prej kotpozneje. Kdaj naj bi se to zgodilo,ne ve nihče, niti uprava. Izračuni pa ne dopuščajo dvomov. Z zgrajenimtretjim pomolom bi v koprskem pri-stanišču na leto pretovorili tolikšnekoličine, da bi se s povečanjemkontejnerskega prometa na milijonTEU med uvrstili med sto največjihpristanišč na svetu.V Kopru bi prista-jalo bistvenoveč ladij kotzdaj hkrati,kar pomeni, da ladjarjem ne bi bilotreba več čakati na odprtem morju,da odpremijo ladje v pristanišču.Odveč je pripomniti, da bi se v temprimeru bistveno znižali tudi stroškina enoto pretovora. Gradnja tretjegapomola in zlasti novega kontejner-skega terminala na njem je nujnaza prilagoditev zahtevam sodobnihlogistov, pravi Casar. Zato bi potre-bovali tudi ustrezno infrastrukturoin tehnologijo, ki bo ustrezala takopotrebamladjarjevkakorželezniškihin cestnih prevoznikov. »Le tako bilahko sprejemali tudi najmodernejše,največje ladjeza prevoz kontejnerjev,ki zdaj, zaradi premajhne globinemorja ob obstoječih obalah, nemorejo pristajati.Kljub številnim zadregam, medkaterimi je ozko grlo zlasti prepust-nost železnice, Luka Koper doseganove rekorde. Ti so najbolj očitni vprometu kontejnerjev. V obdobju2002-2005 so dosegli 19-odstotnopovprečno letno stopnjo rasti. Seposebno rekordno je bilo obdobjejanuar-september 2007, ko so žetri mesece pred iztekom leta 2007presegli količino iz leta 2006. Sedanjitrend napoveduje, da se bodo konecleta 2007 približali številki 300.000TEU, s podaljšanim pomolom pa bipristali na številki 400.000.Sedanjekontejnerskezmogljivostikoprskega pristanišča ne zadoščajopovpraševanju in tudi tehnološkoše niso optimalne. Za sprejem novihkontejnerskih tovorov je treba po-večati zmogljivosti, da bodo v končnifazi zadostovale za pretovor enegannilijona TEU kontejnerskih enot),so zapisali v dolgoročno poslovnostrategijo družbe. Specialisti za kontejnerskipromet Kontejnerski terminal v koprskem Govorice, ugibanja pristaniščuje nastal pred 30 leti, koje kontejnerizacija šelezačenjala svojpohod po svetovnih transportnihpoteh. Danesje kontejnerski prometv silnem porastu. Blagovni tokovimedAzijoin Evroposočedaljevečji,širitev EU proti vzhodu in gospodar-ski razmah v novih članicah pajih šedodatno povečujejo, Časar: »Sedanjitrendi kažejo, da se bo do leta 2010na območju Evrope povečal za večkot sto odstotkov in bo dosegelpribližno 100 milijonovTEU. Sever-noevropska pristanišča so že zdajzasičena, zato bodo polovico pro-rnetaprevzelelukevtujini-v Evropioziroma v Sredozemlju, pomembendeležpaboodpadelpravnaJadran.Zato mnoga jadranska pristaniščanačrtujejo in tudi že izvajajo širitevin posodabljanje svojih zmogljivostiza pretovor kontejnerjev.«Po prvih ocenah so v Kopru vobdobju januar-september 2007na ladje naložili ter z ladij razložiliskupaj 11,2 milijona ton blaga, karpredstavlja 8 odstotkov več kot venakem obdobju lani. Največji porastv letošnjem devetmesečju dosegajokontejnerski terminal, terminal zaavtomobile in terminal za generalnetovore. Kontejnerjev je bilo v pri-merjavi z enakim obdobjem lani za44 odstotkov več, avtomobilov paza 28 odstotkov več. Pri pretovoruavtomobilov so dosegli absolutnimesečni rekord, sajjebilovseptem-bru pretovorjenih 49.345 vozil.Hkrati z naraščanjem ladijskegaprometa naraščajo tudi prevozipo železnici. KIJub oviram zaradiseptembrske zapore železniškegatira med postajo Divača in postajoGornje Ležeče so v Luki v prvihdevetih mesecih naložili in razložiliskupaj 145.918 vagonov, karje za21.373 vagonov oziroma za 17 od-stotkov več kot v enakem obdobjulani. Uspešno poslovno sodelovanjes Slovenskimi železnicami, ki po Ca-sarjevih zagotovilih sledi potrebampristaniščajevidnotudiskozidnev-no število odpremljenih vlakov - 29.septembra jih je bilo odpremljenokar 34, karje največ v vsej zgodovinipristanišča. Posodobitev namestodrugega tira Medtem so povsem utihnile govo-rice in načrti o gradnji drugega želez-niškega tira, ki bi razbremenil promet.Aktualnejšaje, kot kaže, gradnja novetrase, posodobitev obstoječe in širiPristanišče se širi v zaledje,do DivačeS poslovno strategijo družbe doleta 2015 bo Luka Koper širila svojelogistične tipalke v zaledje.Tako najbisesežanskemuterminalu pridružilinovi, med drugim tudi v Divači.Tamnameravajo na območju železniškeranžime postaje urediti terminal zarazlične vrste generalnega blaga.Luka Koper bo zato od občine Di-vača odkupila tri hektarje zemljiščaza skladiščenje tovora. Investicijapredvideva poleg nakupa zemljiščaše zgraditev nadstrešnice za skladiš-čenje blaga, kotje na primer les, kipotrebuje dodatno obdelavo. S tembodosprostiliprostorskezmogljivostiv samem pristanišču, je sporočilauprava pristanišča.Svojevrsten poselje gradnja noveposlovne zgradbe koprske luke.Temelje so že utrdili. Zakaj je to do-ber posel? Številni partnerji oziromastranke Luke Koper namreč velikopovprašujejo po poslovnih prostorihv luki ali blizu nje; med njimi so najpo-gostejši Kitajci, Korejci in drugi tujci, kisodelujejo tudi z Intereuropo - sose-dom in partnerjem Luke Koper-terdrugimi domačimi in tujimi logisti.Zato potrebujejo stalne ali občasnepisarne. Luka Koper jih bo kajpadalahko oddajala v najem, namenila pajim bo prostorevzdajšnji stari poslov-ni zgradbi. Nova poslovna zgradbabo stala na območju med krožiščempri vhodu v pristanišče in t.i. Barko.Upravna enota Koperje pred dneviizdala gradbeno dovoljenje, kar po-meni, da se bodo dela zadela že vkratkem. Vrednost investicije je pri-bližno 12 milijonov evrov.zdeli pa najbi zaključili predvidoma v dveh letih.Nova pravna stavba bo imela pritličje,osemnadstropijintehničnoetažoterdve kleti s 180 parkirnimi mesti. tevželezniškihpostajvKopru.Divačiin Kozini. Okrepili naj bi napajanje zvišjo napetostjo, kar bo omogodlabodoča transformatorska postaja inbinataknačinavtpmatičnoppvečalitudi prepustnost na železniških tirihmed Koprom in Divačo. Govorice o načrtovani aprodajiLuke Koper«, o »logističnem troj-čku luke, Intereurope in DeutscheBahna«,o»povezovanjutrehj'adran-skih luk« (Koper, Trst, Reka), kar je zmastnimi naslovi v minulih mesecihobjavljal slovenski dnevni tisk, jepredsednik uprave Robert Časargladko in prepričljivp presekal: »Namizi nimam nobenega dokumentao takšnih projektih.« A priznava, daje Deutsche Bahn (DB), sicer tudi vvečinski državni lasti Nemčije, veliksvetovni logist... »V Luki Koper sizelo želimo prodreti na bavarski trg.Težko namreč konkuriramo nemškim Peter Mirkovic pristaniščem na severu, medtemko si prizadevamo osvojiti nemškojužno območje; toje Bavarska. Zdajz Nemčijo opravimo dva odstotkanaših poslov. S sodelovanjem nem-škega logističnega partnerja bi biloteh poslov precej več, pri čemer naszanima tako pretovor blaga kot tudipotnikov,«je odkrit Časar, ki priznava,da seje pred dnevi s tujci dogovarjal,kako bi čim več vagonov usmerili naBavarsko, Nič pa o kakršni koli prodajilastniškega deleža luke.Predsednik uprave Luke Koperpoudarja, da je povezovanju na-klonjen. Težko pa napove, kdaj sebo morebitno povezovanje zgodilo,saj stične točke pogajalci šele iščejo.»Korejci, Japonci, Madžari - vsi biradi prišli v Koper. Interes je velik,dodaja Časar, ki v morebitnih novihlastniških in partnerskih povezavahpričakuje predvsem takšne Ijudi, kiposel obvladajo in tudi prinašajonove posle. Zgodovinski opomin in spominNa slovesni akademiji ob 50-letnici Luke Koperje njen predsednik uprave Robert Casarmed drugim rekel:»Slovesna obeležitev neke obletnice je predvsem priklon Zgodovini, ki velja za uciteljicoŽivljenja. Uci nas z zgledi obnašanja in ravnanja tistih Ijudi, katerih sledi so opazne inpomembne tudi»današnjem casu. Zgodba o nastanku slovenskega »okna v svet«, LukeKoper, je prav gotovo eden taksnih zgodovinskih zgledov. Znano je, da je zamisel o iz-gradnji trgovskega pristanišca v Kopru naletela na nasprotovanje pri oblastnikih takratnefederalne države, pa tudi med slovenskimi politiki je bilo prav malo tistih, ki so projektpomagali izpeljati. Zgolj pogumu in vztrajnosti prvotnih snovalcev in izvajalcev zamisli selahko zahvalimo, da ima danes naša samostojna država lastno pristanisce inednarodnegapomena, ki Sloveniji zagotavlja vlogo pomembnega križisca svetovnih blagovnih tekov.Med temi vizionarji in zanesenjakije bil se posebnozaslužen žal že pokojni Danilo Petrinja,ki je zastavil zacetek gradnje pristanišca in je vodil Luko Koper skozi vse prvo desetletjenjenegavzpona.Gradnja pristanisca»Kopru je sprva potekala dobesedno na skrivaj, kajti nasprotniki pro-jekta so imeli zelo mocan vpliv v takratnem pomorskem gospodarstvu in z njim povezanidržavni administradji. Projekt so zavracali predvsem z argumentom, da med Tistom inReko kot lukama s tradicijo ni prostora za §e eno pristanisce. Toda v pol stoletja uspešnegarazvoja je Luka Koper po pomenu prerasla vse druge na tej strani Jadrana, kljub njihovivefstoletni prednosti.
Medij: Dnevnik - Denar In
Avtorji: Mirkovič Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Denar In
Datum: 10. 10. 2007
Stran: 17
