Skrbi velikonočnega zajčka Boruta

Tako izjavljajo v vseh političnih strankah, v resnici pa v ozadju silovito delujejo. Pahorjevi podporniki, da bi ga varno pripeljali v drugi mandat, nasprotniki pa tuhtajo, kako ga z uničujočimi podatki izgnati in ga prikazati kot čokoladnega, s svetlečim barvnim staniolom oblepljenega, velikonočnega zajca, ki je v resnici znotraj votel. Sprenevedanja Veli mi rja Boleta Borut Pahor, njegov predsedniški kabinet in štab, ki se pripravlja, da ga uspešno drugič krona z lovorovim vencem predsednika, so nesporno ugotovili, da njihovemu ljubljencu največja nevarnost preti prav v bančni luknji. Če se policija, kriminalisti in parlamentarna komisija še tako trudijo za ugotavljanje krivcev za bančno luknjo (zelo korektno jo vodi dr. Anže Logar, sicer jurišnik SDS), je vedno jasneje, da bo zelo malo bankirjev sedlo pred sodnike, kajti vse dosedanje vlade (razen Cerarjeve) so lahkotno sprejemale, predvsem zaradi strankarskih koristi, zakone, po katerih so bili bankirji malodane kontracepcijsko zaščiteni. Če je še kaj poštenosti, se bo nazadnje izkazalo, da sta za bančno luknjo krivi izključno vladi Janeza Janše in Boruta Pahorja (zato v ozadju obe stranki tako tesno sodelujeta, SDS tudi z glasovi za predsednika Pahorja), ki sta po nasvetih obeh svojih finančnih ministrov (dr. Janez Šuštaršič in dr. Franci Križanič) in njunih prišepetovalcev do bridkega konca branih bankirje. Janševa vlada od leta 2004 do 2008 se je zadolževala čez vse razumne meje in nikakor ni hotela spregledati, da lezemo v neverjetno krizo, vendar so vedeli, da pred volitvami leta 2008 ne smejo preveč paničariti. Toda zgodil se je uničujoč poraz SDS in predsednik vlade je postal poslovno, gospodarsko in finančno neuki Borut Pahor, ki je finančnega ministra dr. Francija Križaniča našel v Ekonomskem inštitutu dr. Jožeta Mencingerja, od koder so prihajali, kot je danes jasno, zmotni nasveti, ki jih je novi predsednik vlade lahkotno potrdil. Že leta 2008 so predsedniki vlad držav EU v Parizu družno ugotovili, da je Evropa zabredla v neizmerno finančno krizo, zato so se domenili, da države brez zadržkov rešujejo svoje banke. Nemčija je reševanju takoj in pravočasno namenila skoraj 70 milijard evrov državnega denarja, enako se je dogajalo tudi v drugih razumnih državah, z roko so zamahnili le Sredozemci (Španci, Portugalci, Italijani, zanesljivo pa vsaj tako vzvišeno kot Grki tudi Slovenci). Pahorju je Ekonomski inštitut, v katerem je vodilni ideolog dr. Velimir Bole, ki je takrat z lepimi pogodbami za svetovanje sodeloval z večino slovenskih bank (Probanka, Abanka, Factor banka, Banka Celje) zagotovil, da ni potrebe po dokapitalizaciji bank, ker je stanje v njih dobro. Podobno se je sprenevedal tudi prvi nadzornik NLB dr. France Arhar in odstopil iz neznanih razlogov, potem ko je ugotovil, kako zavožena je NLB. Samo medklic: nedavno je Slavko Bobovnik v Odmevih na TVS dovolj ostro m jasno vprašal dr. Arharja, kaj je počenjal v NLB kot prvi nadzornik, vendar odgovora ni dobil. Ko je Pahorjeva vlada padla, je Janez Janša svojo kratkotrajno vladavino izkoristil le za popolno paniko in grožnjami s trojko (tudi za prikrivanje napak iz obdobja v letih 2004-2008), zato naslednici, vladni predsednici Alenki Bratušek, ni preostalo nič drugega, kot da sta s finančnim ministrom dr. Urošem Čufarjem v izognitev trojki sprejela izjemno hude pogoje evropske komisije in jih preložila na guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, da jih izpelje. In tako je ostal (in v resnici tudi je) edini krivec za bančno luknjo Borut Pahor, kar bo tudi glavni adut njegovih nasprotnikov na predsedniški volitvah, ki so nenadoma postale nič več samoumevno dobljene. Cerar kot Drnovšek Zato je bilo treba verjetno edinega, ki mu je bilo jasno, kako rešiti državo pred uničujočo trojko (prvi predlog trojke bi bil prodaja Luke Koper in znižanje pokojnin na polovico), guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, v javnosti prikazati kot krivca za napihovanje bančne luknje in za izgubo lastnikov podrejenih delnic (ki imajo štab v Pahorjevem kabinetu) in tako odvrniti pozornost od Pahorjeve krivde. »Ubijanje« guvernerja je teklo po natančno določenem urniku. Najprej so poskočili razlaščeni lastniki podrejenih obveznic, ki se jim hazardiranje ni izšlo po željah. Podprli so jih vodniki malih delničarjev, ki v svojih združenjih dobro živijo na račun »sponzorskih« vložkov raznih podjetij in družb ter posameznikov, ki so tudi bili med »razlaščenci«. Potem je - glej ga zlomka - spet dr. Velimir Bole (v svojo zaščito, v prid razlaščencem in Pahorju) spisal študijo, s katero je jasno naskočil guvernerja, vendar se je že vnaprej zavaroval, da svojega študijskega izdelka ne bo javno razlagal. Nato je Pahorjev kabinet po ustavni pravici imenoval vse nove viceguvernerje, ki zdaj sedijo v vodstvu Banke Slovenije z edino prednostno nalogo, da Velimirju, Borutu in razlaščencem čim prej prinesejo kronski dokaz, da si je dr. Boštjan Jazbec bančno luknjo preprosto izmislil. Medklic: najbolj se napreza viceguvernerski par, ki si je zaradi marljivosti črnjenja guvernerja že prislužil ime Janko in Metka. V medijih, ki jih upravlja idrijski vladar Stojan Petrič, so najeli pranovinarske upokojene kadre, zaposlili mlade in poslušne izdelovalce medijskih tort po naročilu, drugi mediji so celo pozvali množice na ulice, naj nosijo gesla in vzklikajo proti Jazbecu kot nekdaj Miloševičevi mitingaši. Samo za osvežitev spomina: tudi Stojan Petrič, še kot vrhovni šef Kolektorja, je bil med nadzorniki NLB, ko je nastajala bančna luknja, na katero je sicer že takrat previdno namigoval sonadzornik v NLB, ekonomist dr. Igor Masten, ki je tudi nedavno kandidiral za viceguvernerja, vendar so ga v Pahorjevem kabinetu gladko odslovili. Zadnji ukrep proti Jazbecu je pobuda za sprejetje zakona, da bi (unikatno na svetu) Banko Slovenije nadzorovalo računsko sodišče, kar je vzbudilo v sicer bledem predsedniku Tomažu Veselu nenadne občutke o silni pomembnosti. Toda izganjanje hudiča iz slovenskega guvernerja začudeno spremlja finančna Evropa. V Bruslju, Frankfurtu in pri evropskih guvernerjih ima dr. Boštjan Jazbec izjemen ugled, slovenski model reševanja države pred trojko pa je postaj vzorčen. Z obiskom v Sloveniji sta dr. Jazbeca počastila in podprla tako predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi kot predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann. Oba sta potrdila, da je slovenska pot iz krize zgodba o uspehu, zato v tujini uspešnost vlade dr. Mira Cerarja vedno večkrat primerjajo z vlado dr. Janeza Drnovška. Seveda je tudi Pahorju jasno, da guverner dr. Boštjan Jazbec nikakor ne sme odstopiti, treba pa ga je vseeno strašiti, da bančna luknja ne bi preveč zatemnila bleščavo velikonočnega zajca.

Menu

VZMD

Skrbi velikonočnega zajčka Boruta

VZMD.TV

KDD OBVESTILA