- Medij: Demokracija
- Datum objave: sreda, 08.03.2023
“Stališče Fursa ima lahko uničujoče posledice za desettisoče malih delničarjev v Republiki Sloveniji, ki so jim bile njihove delnice – torej njihov kapital – z iztisnitvijo iz delniške družbe odvzete brez njihove volje, in sicer s strani večinskih (glavnih) delničarjev”, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih deležnikov. Medtem ko Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) molči, pa številni priznani strokovnjaki opozarjajo, da je mnenje Fursa povsem napačno.
Pred tremi tedni je Vseslovensko združenje malih deležnikov na Furs naslovilo “Poziv k popravku nezakonitih novoobjavljenih pojasnil na spletnih straneh Fursa”, ki kot druge dohodke po zakonu o dohodnini obravnavajo tudi izplačila odpravnin ob iztisnitvi (oz. izključitvi in razlastitvi) manjšinskih delničarjev. Ker so se na Fursu zavili v molk, je bil poziv posredovan tudi odločevalcem, stroki in javnosti. Medtem pa, ko na odgovor še čakajo, so se na njihov dopis odzvali številni priznani strokovnjaki, ki so si enotni v stališču, da je mnenje Fursa o zadevi povsem napačno, krivično in nelogično. Podobne ocene sta za časnik Finance podala tudi davčna svetovalka Mirjam Trdan in prof. dr. Miha Juhart, strokovnjak za gospodarsko pravo. “Stališče Fursa za davek za iztisnjene delničarje je butalsko,” je med drugim zatrdil slednji.
Vseslovensko združenje malih deležnikov kritično izpostavlja, da gre za izredno perečo problematiko. Novitetno stališče Fursa ima namreč lahko uničujoče posledice za desettisoče malih delničarjev, ki so jim bile njihove delnice – torej njihov kapital – z iztisnitvami iz delniških družb odvzete brez njihove volje, in sicer s strani večinskih (glavnih) delničarjev. “Namesto da bi jim v sodnih postopkih dosojeno razliko do primerne denarne odpravnine obdavčil po principu kapitalskih donosov, želi Furs po novem celotni znesek razlike obdavčiti kot “drugi dohodek” – kar pomeni, da je potrebno takoj odvesti 25 odstotkov akontacije dohodnine, davek pa se glede na ostale prihodke osebe ob koncu leta lahko še dvigne.”
“Bolj kot jih bodo okradli, bolj jih bo Furs obdavčil”
Po besedah predsednika Vseslovenskega združenja malih deležnikov mag. Kristjana Verbiča to za razlaščene in opeharjene male delničarje dejansko pomeni, da “bolj kot jih bodo okradli, bolj jih bo Furs obdavčil”. Verbič pa pri tem še kritično opozarja, da gre v številnih primerih za delničarje, ki so delnice pridobili iz naslova lastninskih certifikatov. To pa pomeni, da po zakonu torej niso zavezani niti k plačilu davka na kapitalski donos.
Vseslovensko združenje malih deležnikov se nadeja, da bo prevladal razum
V preteklih 17 letih so po besedah Vseslovenskega združenja malih deležnikov sprožili okoli 60 različnih postopkov, ki so se v glavnem zaključili z doplačilom razlike do primerne denarne odpravnine, trenutno pa vodijo še več kot 10 tovrstnih postopkov. “Ob tem pa zaradi problematičnega mnenja Furs že več kot mesec dni na fiduciarnem računu pooblaščenega odvetnika čaka skupni znesek razlike do primerne denarne odpravnine za leta 2017 iztisnjene delničarje družbe ACH.” Verbič poudarja, da v združenju pričakujejo, da bo Furs nezakonito stališče kar najhitreje odstranil, preklical oziroma spremenil. V nasprotnem primeru bo namreč po njihovih besedah nastala velika in težko popravljiva škoda za desettisoče tako nekdanjihkot tudi aktualnih in morebitnih bodočih delničarjev. Verbič se nadeja, da bo pravočasno vendarle prevladal razum. Kabinet predsednika Vlade RS je sicer predlog odstopil v reševanje Ministrstvu za finance RS, in ga poprosil, da se do stališč združenja opredelijo in jih seznanijo z ugotovitvami oziroma morebitnimi predlogi rešitev.
V zvezi z zadevo pa se je na svojem blogu v zapisu z naslovom “Butale gor ali dol – 199” oglasil tudi eden največjih poznavalcev davčne zakonodaje v Sloveniji in nekdanji direktor Fursa mag. Ivan Simič. Pravi, da mu je bilo takoj, ko je prebral članek z naslovom “Juhart: Stališče Fursa za davek za iztisnjene delničarje je butalsko” v Financah jasno, za kaj gre, saj mu je znano stališče Fursa v tovrstnih primerih. “Vedite, da je zadeva lahko še hujša,” je poudaril in to podrobneje razložil v nadaljevanju.
“Fizična oseba je leta 2017 prodala 10-odstotni delež v družbi za 50.000,00 evrov. Nabavna vrednost tega deleža je znašala 10.000,00 evrov. Po izteku leta je fizična oseba vložila napoved za odmero davka od kapitalskega dobička. Davčni organ se ni strinjal s prodajno vrednostjo in je naročil cenitev vrednosti 10-odstotnega deleža. Cenilec je opravil cenitev, iz katere je izhajalo, da znaša vrednost 10-odstotnega deleža 200.000,00 evrov. Zaradi tega je davčni organ fizični osebi odmeril davek od razlike med nabavno in ocenjeno vrednostjo. Glede na to, da je tako ocenjeni dobiček znašal 190.000,00 evrov in je fizična oseba bila lastnik deleža več kot pet let in manj kot deset let, ji je davčni organ odmeril davek po stopnji 20 odstotkov, to je v znesku 38.000,00 evrov,” je pojasnil Simič in ob tem dodal, da glede na to, da je davčni organ s cenitvijo določil višjo vrednost 10-odstotnega deleža, je fizična oseba od kupca deleža zahtevala, da naj ji nakaže razliko kupnine. Davčni organ je namreč po njegovih besedah ocenil, da je delež več vreden in ji je tudi odmeril davek od razlike med ocenjeno in nabavno vrednostjo in ne med prodajno in nabavno vrednostjo.
Kupec je po besedah Simiča pristal le na delno zvišanje kupnine. “Tako sta fizična oseba kot prodajalec in kupec sklenila dodatek k prodajni pogodbi, v kateri sta kupnino za delež zvišala iz 50.000,00 evrov na 90.000,00 evrov. Kupec je fizični osebi nakazal še dodatnih 40.000,00 evrov kupnine. Glede na to, da je fizična oseba plačala davek od razlike med ocenjeno vrednostjo (200.000,00 evrov) in nabavno vrednostjo (10.000,00 evrov), to je v znesku 38.000,00 evrov, je menila, da zaradi dodatnega nakazila kupnine ne more biti nič narobe,” je izpostavil in dodal, da se je žal zmotila.
“Davčni organ je v njenem primeru zavzel stališče, da dodatna kupnina v znesku 40.000,00 evrov, katero je prejela fizična oseba, ne predstavlja plačilo dodatne kupnine, od katere je že plačan davek, temveč, da to dodatno plačilo kupnine predstavlja nekaj drugega oziroma da gre za drugi dohodek, od katerega še ni bil plačan davek. Zaradi tega davčni organ sedaj fizični osebi odmerja 25-odstotno akontacijo dohodnine od drugega dohodka, to je od 40.000,00 evrov. Akontacija bo znašala 10.000,00 evrov,” je še navedel.
“Za takšno odločitev davčnega organa ni zakonske podlage v nobenem predpisu, sploh ob dejstvu, da je od celotnega kapitalskega dobička 190.000,00 evrov že enkrat plačan davek”, poudarja Simič in dodaja, da je pri vodenju davčni postopkov davčni organ dolžan upoštevati davčne predpise. Pravi, da mora tudi ugotoviti materialno resnico, ne sme pa ga niti voditi želja po višji ali celo dvojni obdavčitvi davčnega zavezanca, kar se dogaja v tem primeru. Simič je spomnil, da je v 5. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določeno naslednje: “da je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju. Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.”
Davčni organ po mnenju Simiča v primeru davčnega zavezanca krši to osnovno načelo davčnega postopka. “Po ekonomski vsebini gre za dodatno delno plačilo zvišane kupnine, ki jo je v davčnem postopku določil davčni organ. Zato bi tudi v tem primeru lahko uporabili uvodoma citiran naslov v Časniku Finance.” Profesorju dr. Juhartu se je zahvalil za njegov komentar, saj ta pomeni, da niso le davčni svetovalci tisti, ki ne razumejo trenutnih odločitev Fursa. “Žal smo takšnega samovoljnega postopanja Fursa navajeni v osebnih davčnih pregledih, prodajah lastnih poslovnih deležev, pa pri naknadnih vplačilih kapitala in še bi lahko našteval. Vse to so primeri, ko je davčni organ kljub opozorilom stroke neusmiljeno odmerjal in pobiral davek, nato pa je po odločitvah sodišč, da je bilo njegovo postopanje nezakonito, davčnim zavezancem vračal davek in pripadajoče zamudne obresti,” je poudaril.
V tem in še nekaterih podobnih primerih, ki se dogajajo v tem času, se po besedah Simiča kot še kako resničen izkaže tekst zadnje vrstice v njegovem 177. blogu z dne 24. 6. 2022, kjer je ta zapisal, da je Peter Grum slaba izbira za davčne zavezance in odlična izbira za davčne svetovalce. Gruma Simič namreč dobro pozna, saj ga je na takratni Generalni davčni urad pripeljal sam. Po besedah Simiča je bilo izdanih veliko nezakonitih in neustavnih odločb, ko je ta zasedal mesto namestnika generalne direktorice. Pred njegovim nastopom pa je opozoril, da on nima izkušenj z vodenjem finančne uprave. Glede njegovega prvega nastopa, ki je bil političen, je po besedah Simiča izžareval preveliko sovražnost do njega kot predhodnika. Med drugim je izjavil, “da bo pod njegovim vodstvom finančna uprava delovala strokovno, učinkovito in nepolitično. Ne vem, ali je nenamerno ali namerno izpustil, da bo finančna uprava delovala tudi zakonito, saj doslej, ko je on bil namestnik, ni bilo v celoti tako”.
- Medij: Demokracija
- Avtor: Sara Kovač (Nova24.tvi.si)
- Datum objave: sreda, 08.03.2023
- Povezava: https://demokracija.si/fokus/furs-pod-udarom-kritik-zaradi-stalisca-o-se-dodatni-obdavcitvi-malih-delnicarjev-to-je-butalsko/