Za novo nadzornico za štiriletno obdobje predlagajo Marjeto Zevnik, od lani članico uprave Pivovarne Laško, ki je zadnja tri leta predsednica nadzornega sveta pri Delu in članica nadzornega sveta pri ČZP Večer. Želijo zmanjšati vpliv zaposlenih Za devetčlanski nadzorni svet se zavzemajo tudi v banki UniCredit, ki je 8,01-odstotna lastnica Mercatorja, vendar bi s 30. marcem odpoklicali in hkrati ponovno za štiri leta imenovali dosedanje nadzornike kapitala (Miro Medvešek, Jadranko Dakič, Roberta Šego, Kristjana Verbiča in Štefana Vavtija), na novo pa še Borisa Galiča, ki je predsednik uprave družbe Allianz Zagreb. V UniCreditu bi dodali še nekaj statutarnih sprememb, ki naj bi po njihovem delničarjem zagotovili učinkovitejši nadzor nad poslovanjem in upravljanjem družbe, ko bi bila edino skupščina pristojna za odločanje o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala, za nezaupnico upravi bi bila po novem dovolj navadna večina glasov, uprava pa bi za vse posle nad deset milijonov evrov potrebovala soglasje nadzornikov. V NLB, kjer so 10,75-odstotni lastniki Mercatorja, pričakujejo, da bo uprava pridobivala soglasje nadzornikov za vse nakupe več kot 25-odstotnih deležev ali v vrednosti nad pet milijonov evrov, za povečevanje ali zmanjšanje lastništva v drugih družbah za več kot deset odstotnih točk ali pri poslih z nepremičninami nad zneskom pet milijonov evrov. Iz banke UniCredit pa so še sporočili, da so že januarja na upravo Mercatorja naslovili pisno zahtevo za sklic izredne skupščine delničarjev, na kateri bi bil (seveda na stroške Mercatorja) imenovan posebni revizor, ki bi preveril Mercatorjevo prevzemno namero za Pivovarno Laško. So pa zatrdili, da njihov cilj ni prevzeti upravljanja družbe, niti v povezavi z drugimi delničarji ne, s katerimi se o nasprotnih predlogih (še) niso posvetovali. Kazen za nasprotovanje skrbnemu pregledu? Ugibamo lahko, da so vsi omenjeni nasprotni predlogi, do katerih se uprava Mercatorja ni opredelila, posledica bolj ali manj odkritega nasprotovanja aktualne uprave Mercatorja, da bi morebitni kupec večinskega deleža, hrvaški Agrokor, smel opraviti skrbni pregled poslovanja v Mercatorju, ko je še nedavno za delnico Mercatorja, ki na Ljubljanski borzi kotira okrog 125 evrov, ponujal 221 evrov. Ob vsem tem pa je zanimivo, da predstavniki kapitala ne želijo zmanjšati števila svojih nadzorniških mest s šest na recimo štiri, vendar če vemo, da so mesečni nadzorniški pavšali (ob sejninah) 1000 evrov, za predsednika nadzornega sveta pa 1500 evrov bruto, to ni nepričakovano. Vpliv zaposlenih v nadzornem svetu pa je bil za nekatere delničarje očitno prevelik. Na pomladni skupščini Mercatorja je pričakovati poletno vročo razpravo o nadzorniških mestih in pooblastilih uprave. (Tit Košir)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: Kristjan Verbič, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 03. 2012 
Stran: 9