to slovensko znanje in slovenska kakovost.Svojevrstna zgodba o uspehu, ki bazira na ambiciji po najboljšemje gotovomodel in vzor za podobne podvige. GG: Če ne bi izdelovaii najbo!j'sih izpuhov nasvetu, feaj bi poceli?IA: Vsekakor bi se ukvarjal z motorističnimšportom, saj je to stvar, ki me zanima že odnekdaj. Naše podjetje je sicer začelo delovatikot delavnica za predelavo tekmovalnihmotorjev. To je neke vrste »tumng«. In iztega sem potem tudi začel z izpušnimisistemi. Najbrž bi pripravljal tekmovalnemotorje. V vsakem prirneru pa bi deloval vtej branži. GG: Tekmovanje z motorji je dokaj nevarensport. KoKfeo bo!j je nevaren od podjetnistva, kiste se ga sli v začetku, in menedžerstva, ki se gagreste zdaj?IA: Ne bi rekel, da je tekmovanje z motorjiekstremno nevaren šport. Če upoštevamopoškodbe ali različne nesreče natekmovalnih stezah, so le-te razmeromaredke. Danes je veliko bolj nevama vožnja zmotociklom po cesti. Zaradi samegaprometa. Rekel bi, da je vožnja po cestinevarna tudi zaradi precej neobzimihvoznikov osebnih avtomobilov, ki so pogostovzrok nesreč. Če torej motociklizemprimerjamo s planinarjenjem ali pa skakšnim dmgim športom, ne bi rekel, da sotu kakšne bistveno večje nevamosti. Obstajamnogo športov, ki so bolj nevarni. GG: Pa podjetništvo? Kako neuamo pa )'epodjetnistvo v Sloveniji, v svetu?IA: Gre za več vidikov nevamosti.Podjetništvo je lahko nevamo z vidika zdravjapodjetnika, saj povzroča stres. Le-ta pa je zzdravstvenega vidika eden hujših človekovihsovražnikov. Podjetništvo pa je nevamo še zvidika tveganja, ki mu je podjetnik podvrženna svetovneni trgu. Tveganje je seveda precejveliko in lahko podjetnika, ki podjetja msposoben voditi pravilno, pripelje do slabefinančne situacije. GG: S čim je bila povezana vasa največjaboiazen na začetfeu, feo ste ustanav!ja!ipodjetje?IA: Najbolj previden sem pri jemanjukreditov in pri velikih naložbah. Na tehpodročjih sem nekoliko bolj konzervativenkot drugi, saj nimaš veliko možnosti zapopravne izpite. Preveliko zadolževanje innezmožnost odplačevanja dolgov lahko hitrovodita v stečaj in propad podjetja. Zaradi tega sem mnenja, da je tukaj treba bitirazmeroma previden. GG: Ste si od začetka želeli ustvariti giobalnopodjetje?IA: Slovenski in sprva še jugoslovanski trg nibil moj cilj. Še preden sem začel s svojoobrtjo, sem pripravljal tekmovalne motorjeza ekipe v Italiji in Avstriji. Zmeraj semciljal na evropski trg. Moj začetek sta takosprva predstavljali Italija in Avstrija, potempa tudi Nemčija. GG: Menite, da so bile odlifee, fei so vam taferatomogočile, da ste dobiii nekatere posle,drugačne, kot so sedaj, feo vodite veiifeo podjetjez milijoni eurou prometa?IA: Ne. Še zmeraj ohranjamo naše prednostiz začetka. To pomeni, da so naši proizvodina najvišjern kvalitetnem nivoju. Predkonkurenco želimo biti z vlaganjem vrazvoj, tehnologijo in v znanje, pa tudi ssponzoriranjem tovarniških ekip. Nekoliko letno prodajo 19 milijonov izpuhov zamotorje, od tega je izpuhov našega podjetja3 milijone. Razlika med motorskim inavtoftiobilskim segmentom je 15-kratna.Tako vidimo zelo dobro možnost v višjemsegmentu. Kot že rečeno: za Porsche žerazvijamo kompletno ponudbo izpuhov iztitana. Začeli pa bomo tudi z drugimišportnimi avtomobili, Stavimo naprihranek pri teži, ki je pri naših izpuhihlahko tudi do 50-odstoten. Pri porscheju taprihranek znaša okrog 15 kg, kar je zelovelika razlika. To je mogoče več kot 20konjev plusa. Z zmanjšanjem teže sopospeševanje, zaviranje in vožnja čezovinke še optimalnejši. To se vidi tudi priFl, razlika med praznim ali pa polnimrezervoarjem namreč pomeni tudi do 2sekundi. Pri izpuhu iz titana se da težovozila zmanjšati tudi do 35 kg. Lažji kot jeavtomobil, nižje so tudi emisije. Prihranekpri teži se tako ne pozna samo priperformansah, ampak tudi pri emisijah. GG: Aii to pomeni, da lahko priiakujemo tudiblisfeovito rast vašega podjetja?IA: Problem pri rasti našega podjetja je, danam trenutno primanjkuje prostora. Venem letu smo na novo zaposlili več kot100 Ijudi. Kar se pozna tako v pozitivnemin negativnem trendu. Usposabljanjetakšnega števila Ijudi je dolgotrajno, zatozaenkrat še ni vidnih pravih rezultatov.Uvajanje za inženirja traja npr. leto in polali dve leti, za nekoga v proizvodnji pa vsaj6 mesecev. Rezultati novega zaposlovanjabodo tako vidni šele drugo leto. GG: Rast je gibalo razvoja, vaSe podjetjedosega izjemne rasti. Se vam te rasti zdijodovolj visoke, ali rastete prehitro?IA: Rast sama po sebi je dovolj visoka. Podrugi strani pa smo letos izgubili za 4 do 5mio. EUR vrednosti prodaje, ker nismonaredili dovolj proizvodov. Družba BMW jenamreč za 3-krat povečala naročila, ki jih jeimela v napovedih. In ker se stranki, kot jeBMW, ne reče ne, smo proizvodeenostavno morali dobaviti. Kar je na enistrani pozitivno. Na drugi strani pa smomorali našiin uvoznikom, ki ne morejotako močno vplivati na nas kot npr. BMW,podaljšali roke dobave. Sezona vmotorističnem športu traja od februarja dojulija, bomo pa letos imeli največjomesečno prodajo oktobra. Kar dokazuje, dasmo sezono zamudili. Nekaj naročil je bilocelo odpovedanih, ker izdelkov nismodobavili pravočasno. Oktober in novemberpo navadi veljata za mirna meseca, mi padelamo s polno paro. Večjo rast pa je težkodoseči. Imamo 100 novih zaposlenih, ki paše niso usposobljeni, da bi proizvedli toliko,kot je treba, v kvaliteti, ki jo želimo. GG: Kaj pa nagrajevanje oz. delniSka družba,v kateri bi bili sodelavci solastniki?IA: Ta ideja se nam je porodila že predkakšnim letom. Po posvetovanju zgospodom Srečkom Čadoničem, ki jestrokovnjak na tem področju, pa smo se znjegovo pomoijo lotili realizacije. Letosjanuaija smo s temi aktivnostmi tudi začeli,speljati smo preoblikovanje. Program za zaposlene poteka tako, da je vsak 13. plačovložil kot začetni vložek v delnice. S stranipodjetja smo dodali še kredit za naslednja ':leta, tako da ima zaposleni praktičnovrednost delnic v vrednosti štirih 13. plač.Na te delnice zaposleni dobiva dividende.Rok programa je 3 leta. Po treh letih selahko zaposleni oz. delničar odloči, ali bodelnice prodal ali jih bo vložil naprej.Mislili smo, da bomo s tem načinom nadolgi rok stimulirali zaposlene. Zaposlenine morejo pričakovati velikih dobičkov vtreh ali petih letih. Nekdo, ki je v podjetju10 ali 15 let in da na stran 13. plačo, lahkoob načrtovani rasti podjetja pričakujedobiček pri dividendah in rast viednostidelnic. Oboje je bistveno manj obdavčeno,kot so plaie. Upam, da se Ijudje v tempodjetju vidijo dolgoročno. Samo takolahko iz rasti podjetja.in rasti vrednostidelnic pričakujejo dobiček. GG: KolikSen delez podjetja boste prepustilizaposlenim?IA: Začeli bomo s približno 3 odstotki in taodstotek z leti povečevali. Kar za začetek niveliko, saj smo šele odprli program. Imelibomo tudi programe za ključne kadre, pokaterih bodo lahko le-ti dodatno kupovalidelnice. Dejstvo je, da je to zaprta delniškadružba, delnice so na prodaj samo zauslužbence podjetja. Pogoj za imetje delnicje, da si v podjetju zaposlen. Če se delovnorazmerje prekine, se tudi delnice odkupijopo trenutni ceni. Ocenitev vrednostipodjetja se bo delala enkrat letno. GG: Tafesni modeli so znam in v teoriji zelodobri.IA: Na program sem sprva dobil tudi nekajnegativnih odzivov, ki so se nanašalipredvsem na morebitno prevrednotenostdelnic. Dejstvo pa je, da zaposleni kupujejodelnice v viednoti 70 odstotkov nominalnevrednosti. To je po nasi zakonodaji največ,kar lahko naredimo za manjšinskedelničarje. Ljudje so zaradi delnic vSloveniji že po naravi nezaupljivi,predvsem zaradi izrivanja malih delničarjev in divjih privatizacij, ki smo jih deležni.Mislim, da je v našem podjetju drugače.Gledamo na to, da bo podjetje dolgoročnouspešno. In uspeSno bo samo zzadovoljnimi Ijudmi v podjetju, ki si bodosami krojili svojo usodo. Če bo vrednostdelnice rasla ali padala, bom vsekakor samnajbolj občutil posledice. Vsakomur morabiti jasno, da si ne bom prizadeval zanižanje vrednosti delnic. Delnicezaposlenim dajem s 13. plačo, ki pa niti niobvezna. Znano je, da so drugje podjetjaprodajala delnice tako, da so se Ijudjezadolževali v bankah in so delnice kupovali.Pri nas pa je največja težava nastopila, kerso zaposleni zaiadi nakupa delnic imelinižjo septembrsko plačo. Zgodilo se jenamreč, da so padli v višji dohodninskirazred. Zaposlenim sem to tudi pojasnil. Čeima nekdo neto plačo 1.000 EUR, je dobilpri izplačilu dveh plač 1.720 EUR, sledil jenakup delnic za 1.000 EUR, kar pomeni, daje septembrska plača znašala 720 EUR.Večina zaposlenih padca v višjidohodninski razred ni mogla razumeti. Jazbi se zavzemal za sistem, ki ga imajo vZDA, kjer zaposleni dobijo bruto plačo nabanko in se od tam plačujejo vsi prispevkiin akontacije. Potem bi delavci spoznali,kaj se zares dogaja z njihovo plačo. GG: Tudi pri nas se vedno bolj uveljavljabruto princip s strani de!odaja!cev.IA: Naši zaposleni pravijo, da jih zanima le,koliko dobijo izplačanega neto. GG: Kdo so podjetja, posamezniki, panoge,strukture, ki so gonUne sile slovenskegagospodarstva oz. BDP, fei je med visjimi. Veste,kako se ustvarja dodana vrednost v podjetju.Kako pa je to na državnem nivoju?IA: V Sloveniji imamo kar nekaj uspešnihpodjetij, npr. Gorenje, Unior, Krko. Sevedagre za podjetja, ki so precej velika inustvarjajo velik del BDP. V Sloveniji paimamo tudi veliko posameznikov in manjšihpodjetij, ki so ekstremno uspešni. Rast BDPprecej dviguje gradbena panoga, tudi zaradirazmeroma ugodnih obrestnih mer.

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Inkret Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 11. 2007
Stran: 33