kapitalske ustreznosti NLBres lotila v pravem času in na pravinačin. Poznavalci so enotni v oceni,da je bil izbran skrajno neugodencas, da je bila cena za delnico - ta jeznašala 334 evrov in jc za skoraj tri-krat presegala knjigovodsko vrednost - previsoka, dodajajo pa tudi.da bi dokapitalizacija verjetno doži-vela polom. če ne bi vlada v odkupdelnic NLB prisilila nekatera podje-tja v državni lasti.sPotreba po dokapitalizadji /e izhajalaiz poslovanja banke oziroma rasti obse-ga poslov. ŠIo je torej za vprašanje, aliomogociti razmeroma normalno poslo-vanje banke in rast, ki jo trg se omogoco, ali pa zaradi kapitalskih omejitevto rast upocasniti, pri čemer bi bankaizgubila boj za tržne deleže.n pravi dr.MARKO KOSAK, predavatelj bančni-stva na Ekonomski fakulteti v Lju-bljani. A hkrati dodaja: sčas za doka-pitalizacijo ni bil najboljsi zaradi raz-mer na mednarodnih finančnih trgih,ki so bile vse prej ugodne, pa tudi zara-di tega, ker so bile ob siritvi zadnje finančne krize banke ves cas v samemsrediscu nastajanja težav ia njihovegarazreševanja. To se je odrazilo na naglopadajočih tečajih bančnih delnic inmalokdo je v tem casu naložbe v ban-čno dejavnost videl kot perspektivne.Hoces noces so to usodo s panogo mo-rale deliti tudi banke v Sloveniji, karpomeni, da se je dostopnost do finanč-mh virov poslabšala ter da so tudi slovenske banke postale manj atraktivneza kapitalske naložtie.« Podobno raz-mišlja dr. BOGOMIR KOVAČ, predava-telj na Ekonomski fakulteti v Ljublja-ni in nekdanji nadzornik NLB: ;)DO-kapitalizacija NLB je bila z vidika nje-nih razvojnih strategij nujna, prišla paje veliko prepozno in v napačnein casuglede na tržne razmere m finančno kriPo mnenju Kovača je vlada kot osre-dnja lastnica banke zamudila vlak.sMociel dokapicalizacije je bil načelomanevtralna rešitev, ki bi naj nadoniestilazadrege pri izgubi strateskega partner-ja. Banka je postala žrtev nedomisljene-ga stebričenja slovenskega finančnegasektorja ia kadrovske kuhinje. Temelj-na napaka je bila storjena, ko MLB nistopila na borzo. Drugo napako je vlada naredila pri sodelovan/u s KBC kotstrateskim partnerjem, ki ga ni zadrža-la. Tretja napaka je, da z dokapitaliza-cifo se vedno zadržuje svojo prevladujo-čo vlogo v banki. Vse troje je dokaz, davlada ostaja brez prave strateske usme-ritve, kaj početi z NLB.e Še ostrejsi jenekdanji za razvoj v ]anševivladi dr. )OŽE P. DAMIJAN. Na spletnistrani Razgledi.net je zapisal: sKer seIRONIJA JE, DA JE PRAV SEDANJA VLADA, KI JE V SVOJ PROGRAM KOT ENEGA POSTULATOV ZAPISALA UMIK DRŽAVE IZGOSPODARSTVA, NA POL DRŽAVNO NLB V VELIKI MERI DOKAPITALIZIRALA - Z DRŽAVNIM DENARJEM. REŠEVALNAAKCIJA ZA NLB VLADA JE S SLABO DOMIŠLJENO DOKAPITALIZACIJO NLB PREK PODJETU V DRŽAVN1 LASTI DOKAZALA, DA NE ZNA UCINKOVITOUPRAVLJATI Z DRŽAVNIM PREMOŽENJEMURŠA MARN danji vladi v treh letih in pol ni uspelooblikovati boljše lastniske strukture zaNLB, ki bi ji zagotavljala dovolj svežegakapitala za rast, NLB pa nujno potie-buje sveži kapital, se je vlada lotiladveh dokapitalizacij. In ker ne razumetržnega gospodarstva, se je za zadnjo vvisini 300 milijonov evrov odlocila pov-sem v napačnem casu in na napačennačin. V času, ko so vsi financni trgigloboko v rninusu, ko so cene delnicslovenskih tilue chipov upadle za tretji-no, se je vlada odločila za javno proda-jo delnic po dva- do trikrat visjem raz-iTierju cene glede na knjigovodsko vre-dnost, kot so na voljo delnice uglednihevropskih bank.sPRISILNA DOKAPITALIZACIJAVlada si je dokapitalizacijo NLB za-mislila v treh fazah. V prvi fazi sta vdokapitalizaciji med drugim sodelo-vala paradržavna sklada Kad in Sod,na pomoč pa je izdatno priskočiladržavna Zavarovalnica Triglav. Slo-venska odškodmnska družba je v pr-vein krogu kupila 45.379 delnic sskupno vrednostjo 15,2 milijonaevrov, s čimer je v NLB zadržala svoj5,1-odstotni delež. Kapitalska družbajr kupila 44.956 dodatnih delnic vvrednosti 15 milijonov evrov, s čimersi je delež v NLB dvignila s 5.01 napribližno 5.57 odstotka. Zavarovalni-ca Triglav pa je v prvem krogu kupi-la 12.548 novih delnic NLB v vredno-sti skoraj 4,2 milijona evrov, nato paje izkoristila še pravico do vpisa do-datnih 165.737 delnic NLB v vredno-sti skoraj 55,4 milijona evrov, do ka-terili je bila upravičena po sklepuvlade. Tako je svoj delež v NLB pove-čala na 3,3 odstotka.V drugem krogu je bil nakup delnicponujen širši javnosti, a se je ta in-vesticiji v velikem loku izognila. Ju-nija jc sledil še tretji krog, v kate-rem dobro poučeni institucionalnivlagatelji niso pokazali veliko interesa za nakup, zaradi česar sta vla-da in vodstvo NLB dokapitalizacijopred propadom reševala s sklepa-njem kompromisov. Tako naj bi NLBod družb blizu Publikuma v zame-no za sodelovanje pri vplačilu svo-jih delnic kupila 2,9 odstotka Zava-rovalnice Triglav in svoje lastnistvopovečala na 3,1 odstotka. Koliko jeodštela za delnico, ni znano, neura-dno pa se govori o okoli 90 evrih,kar pomeni, da je za nakup odštelaokoli 60 milijonov evrov ali vsaj de-set odstotkov več, kot bi za enakokoličino delnic Triglava odštela natrgu. Poleg tega naj bi NLB za okoli11 milijonov evrov začasno kupilatudi 13,2 odstotka Iskre Avtoelektri-ke, s čimer je Zvonu Ena Holdinguuspelo zagotoviti sredstva za vpisdokapitalizacijskih delnic NLB. Alista NLB in država kompromise skle-pala tudi z drugimi poučenimi in-stitudonalnimi vlagatelji, ni znano.samo v omenjenih dveh primerihpa je NLB angažirala kar četrtinood tristo milijonov evrov, ki jih jezbrala z dokapilalizacijo.Oba primera smo skušali preveritipri NLB, a so nam odgovorili le, daugibanj ne morejo komentirati, pravtako ne posameznih poslov, saj je tov nasprotju z zakonodajo. bančnirnkodeksom in poslovno prakso. Doda-li so še, da sNLB povečuje in bo še po-večevala svoje deleže v vseh naložbah,ki inio/o dobre potenciale rasti in real-ne moznosti za doseganje poslovnih si-nergijf.Vlada naj bi dokapitalizacijo v za-dnjem krogu reševala tudi tako, daje v nakup delnic prisilila podjetja vvečinski lasti države, na primer Pe-trol. Koliko delnic je Petrol vplačal,nam ni uspelo izvedeti, saj podatki olastniških razmerjih po dokapitaliza-ciji se niso zavedeni pri KDD, v Petro-lovi službi za stike z javnostjo pa trdi-jo, da znesek ni visok. Namigi medijev, češ da so dokapitalizacijo v za-dnjem krugu resevala tudi drugaenergelska podjetja v državni lasli,kot so lilcs, Geoplin in HSE, se nisoizkazali za resnične. F.les je kot ob-stoječi delničar NLB izkoristil pred-nostno pravico in je sodeloval v pr-vem krogu vpisa novih delnic NLB,ko je vplačal 1380 delnic v vrednosti460.920 evrov, prav tako pa je sode-loval tudi v drugcm krogu, ko jc vpi-sal 250 delnn.' v vrednosti 83.500evrov. v tretjem krogu pa ni sodelo-val. Iz Geoplina so nam odgovorili,da so sodelovali v prvem krogu do-kapitalizacije, ko so kupili približno1500 delnic v vrednosti pol milijo-na.Ironija je, da je prav sedanja vlada,ki je v svoj program kot cnega postulatov zapisala umik države iz go-spodar.stva. na pol državno NLB vvfliki meri dokapitalizirala - z dr-žavnim denarjem. Kovača ta dvolič-iiost ne čudi: »Država je v trRtjemkrogu reševala svojo kožo, sicer bi seniodel dokapitalizacije pnvseui sfižil.Hkruti pa je ohranilo svojo vpliv inmoc v Ijnnki in jo priliraniici za na-daijnje procese ekononiske politizuci-je.ii Po inncnju P. DamijanaBajukova prisilna dokapitalizacijaNLB prek podjetij v državni lasti poeni strani pomeni skodljivo upora-bo davkoplačevalskega premoženja,po drugi strani pa kaže vso bedo dr-žave kot lastnika podjeti). sNamestoda bi posamezna podjetja privatiziraliin vsako posebej narfdili bolj učinko-vito, jih zdaj med seboj se dodatno kaLEKCIJA ZA BAJUKA KOLIKO JE POTEZA V RESNICI PLAČALA ZA DELEŽ EBRD? Veliki načrt ministra za financeANDREJA BAJUKA o strateikem po-vezovanju med NLB in Zavaroval-nico Triglav je končal na smetiščuzgodovine. Zavarovalnlca Triglavje vladi priskočila na pomoč pridokapitalizaciji NLB s skoraj 70milijoni evrov, saj je računala, dabo lahko hkrati kupila 4,5-odstotnidelež v NLB, ki ga je prodajalaHvropska banka za obnovo in ra-zvoj (EBRD), in tako postala tretjinajpomembnejši lastnlk NLB, ta-koj za državo in KBC. A to se nizgodilo. EBRD na ponudbo Zava-rovalnice Triglav sploh ni odgovo-ril, in to kljub osebnemu Bajukove-mu lobiranju pri predsednikuEBRD LEMIERRU. Rajii kotdržavni zavarovalnid je EBRD svojdelež prodal zasebni skupini Pote-za Naložbe. Čeprav se zdi Bajuko-vo razočaranje nad odločitvijoEBRD iskreno, bi o presenečenjutežko govorili. sRavnanje EBRD jepričakovano in po svoje je po Gore-njevi odisejaili to dobra lekcija zaBajukovo ekipo, vendar se najbrz tll-di tokratiz tega ne bo ničesar naiiS-la. EBRD naceloma nastopa kot ga-rant, ki omogoča privatizacijo vtranzicijsklh državah. Zato ni zago-vornik in podpornik paraclržavnihigric, ki so postale stalnica privatiza-djskih procesov v zadnjih dveh letih.Njegova prodaja Potezi kot privatne-mu lastniku je bila s stalisca strategi-je EBRD logicna in konsistentna inpresenetljiva samo za nepoznavalcein politikante,a meni ekonomist dr.BOGOMIR KOVAČ.Poteza je z nakupom deleža EBRDsvoj dotedanji delež v NLB poveča-la s 3,43 na 7,7 odstotka. LastnikPoteze BRANKO DROBNAK, sicerosmi najbogatejsi Slovenec na lestvici revije Manager, je tako po-stal največ)i posamezni zasebni la-stnik NLB in ključen jeziček natehtnici med zasebnim in držav-nim kapitalom v banki. V Potezipravijo, da so z nakupom poskrbe-li, da bo banka ostala v večinskislovenskl lasti. Vendar to, da bi bileden od motivov za nakup tudi za-varovanje nacionalnega interesa,verjamejo le naivni. Dejstvo je, dabo Drobnak svoj delež v NLB pro-dal, če bo zanj lahko iztržil dovoljvelik kapitalski dobicek. Kako bo-gat bo iztržek, je seveda v velikimeri odvisno od tega, kar je za na-kup deleža EBRD plačal. To pa vsajza zdaj ni povsem jasno, sa) takoDrobnak kot EBRD o znesku mol-čita. Mediji navajajo, da naj bi zadelnico odštel tristo evrov. Če todrži, ga ]e posel stal približno 120milijonov evrov, EBRD pa je s pro-dajo zaslužila skoraj še enkrat toli-ko, kolikor je za delež v NLB plača-la ob vstopu v banko leta 2002.Toda naši viri trdijo, da naj biDrobnak v resnici plačal manj, insicer približno 260 evrov. Ob ta-ksni ceni se ne gre čuditi, da Pote-za ni želela sodelovali v tretji fazidokapitalizacije NLB, kjer je bilacena za delnico 334 evrov. Zanimi-vo pa je se neka). ZavarovalnicaTriglav naj bi EBRD ponudila dvaj-set evrov več kot Poteza, torej pri-bližno 280 evrov, a je bila kljubtemu neuspešna. X Dejstvo,daje EBRD svojih 4,5odstotka delnic NLB prodalazasebni skupini PotezaNaložbe, ne pa državniZavarovalniciTriglav.jepresenečenjele zanepoznavalce. pitalsko prepletajo. Kar pomeni, cia vnesreco vleče se kup drugih podjetij, kiimajo to nesrečo, da so v državni lasti.Nainesto v iasten razvoj morajo zdajsvoja omejena sredstva investirati vkapitalsko liiknjo NLB. Vse kaže, dabomo s tem kapitalskim prepletanjemv NLB dobili nazaj staro NLB. Tisto iz-pred leta 1990, za katero vemo, da jepropadla zato, ker so jo imela prisilnov lasti podjetja, ki jim je NLB nato posojala denar. Po prenizkih obrestih inbrez upostevan/a tveganja. 11Čeprav je tristo milijonov evrov, koli-kor je NLB dobila z junija koncanodokapitalizacijo, velik znesek, mnogidvomijo, da bo zadoščal. NLB je na-mreč lani kupila dve banki na Koso-vu ter dokapitalizirala svoji hčerinskibanki v Črni gori in Makedoniji,hkrati pa je najela za 3,6 milijardeevrov kreditov in izdala za skoraj milijardo evrov sindiciranih posojil ingarancij za slovenska podjetja za fi-nanciranje investicijskih projektov,zagotovitev obratnega kapitala insredstva za prevzemne aktivnosti.NLB je po lastnih navedbah sodelo-vala kot prevzemni agent v desetihprimerih v skupni visini 256,9 milijo-na evrov, kar je za 73 odstotkov večkot v letu 2006 in za kar 300 odstot-kov več kot v letu 2005. fLikvidnostNLB se zaradi obrestnega in valutnegatveganja v sedanjih neugodnih medna-rodnih finančnih razmerah se slabsa,kar bo v letošnjem letu bistveno težjepremostiti z najemanjem dolgorocnihsindiciranih posojil in zamenjavamimanj ugodnih posojil, saj so se obrestnemere aa finaačmh trgih mocno pove-čale. Kapitalska ustreznost NLB se obkoncu leta 2008 utegne se poslabšati,sje pesimističen Damijan.BREZ STRATEGUEOb dejstvu, da je umik iz lastništvaNLB napovedala belgijska KBC, kiima po dokapitalizacijl v lasti 30,6odstotka delnic, in da vlada ni nare-dila tako rekoi nič za sklenitev kom-promisa s KBC, se zastavlja vpraša-nje, kaksna prihodnost čaka največjoslovensko banko. Košak meni, daumik KBC sam po sebi neposrednone bi smel imeti kaksnih usodnihposledic za banko, je pa to latiko ne-ugoden signal za druge potencialneinvestitorje, ki bi morda sicer bili pri-pravljeni vlagati v banko, pa tegazaradi izkušnje KBC ne bodo storili.iiBoJim se, do bo v bliinji prihodnostitežko nafti banko, ki bi bila pripravlje-na na primer prek dokapitalizacije aliodkupa delnic od obstoječih lastnikovvstopiti v lastniško strukturo NLB, terda se bodo namesto tega med potenci-alnimi zainteresimnimi lastniki iz tuji-ne pojavljali na primer predvsem skla-di, ki se z bančno dejavnostjo ne ukvar-jajo in nastopajo predvsem kot portfelj-ski vlagatelji s ciljem kratkoročnegamaksimiziranja donosov, k razvojutianke na dolgi rok pa težko kaj bistve-nega prispevajo.s Da je taksen scenarij zelo možen,nakazujejo informacije. da naj bi bi-la edina resna interesenta za nakupdeleža KBC v NLB globalna naložbe-na sklada Blackstone in Apax, ki najbi prav v teh dneh opravljala skrbnipregled poslovanja NLB. Oba naj biza delnico ponujala krepko pod tri-sto evri, torej pod ceno. za katero sose prodajale dokapltalizacijske del-nice NLB. Zakaj vlada KBC na vratna nos podi iz NLB, ni povsem ja-sno, zagotovo pa ni pametno. Pomnenju mag. MITJE GASPARIJA, nek-danjega guvernerja Banke Sloveni-je. zdaj pa raziskovalca na Ekonom-skem inštitutu Pravne fakultete vLjubljani, bi rnorala država z odloči-tvijo glede umika KBC počakati doobdobja po volitvah: sVeliko bolj mo-dro bi bilo, če bi se s KBC dogovorili zaneko dolgorocno sodelovanje. Menimtudi, da KBC ne bi neskoncno vztraja-la pri vecinskem delezu in da bi privo-lila v denimo tik pod 50-odstotni de-lez, ki fe sprejemljiv. s Po mnenju Ko-vača umik KBC pomeni spovecevan/enegotovosti pri tlpravljanju banke, into ravno v času, ki velja za najbolj tur-bulentno finanino obdobje po drugisvetovni vojnis. Na vprašanje, ali bimorala vlada v situaciji, ko se sve-tovni finančni sistem seseda in kosta ogroženi obe domači državnibanki, torej tako NLB kot NKBM.razmišljati o močnem strateškempartnerju. pa Kovač odgovarja: »Pr-va naloga države je sedaj, da skupnf zBanko Slovenije omejuje in preprecujesistemska tveganja. Vsako nepotrebnoekspenmentiranje in institucionalnivoluntarizem na finančnem področjuin za namecek še pet minutpred voli-tvami, je v teh razmerah samomoril-sko pocetje. Zato bi bilo najboljse, dasedanja vlada opusti vsakrsno počet/ena tem podrocju, vkljucno s kadrovski-mi menjavami. Treba je pocakati napovolilno timintev razmer in ponovnostrategiziranje odločitev. Strateski par-tnerji so v teh razmerah želena usme-ritev, toda tudi tukaj velja dvojna ine-ra previdnosti.s X KDO BO NASLEDIL KRAMARJANA ČELU NLB? MED MOZNIMI KAIMDIDATl SE NAJVECKRAT OMENJAJOARHAR,JAMN1K IN JAZBEC Potem ko se je prvi mož NLB MAR-)AN KRAMAR pred dnevi uradnoposlovll od ponovltve mandata vNLB, se je odprlo vprasanje, kdoga bo nasledil in ali se bo to zgo-dilo se pred parlamentarnimi voli-tvami, torej še pred 21. septem-brom. Da bo Kramar dobil kosari-co, se je govorilo že več mesecev.Zato ni nikogar presenetilo, da seje v pismu predsedniku nadzorne-ga sveta NLB IGORIU MARINŠKU(SDS) sam odrekel ponovitvi man-data in si tako rešil čast. Glavnirazlogi za njegovo slovo naj bi bilinejasna bodoča lastniska razmerjain dejstvo, da si kot predsednikuprave banke ne more sam izbratiekipe, s katero bo vodil banko.Vladajočo stran naj bi najbol) zmo-tilo dejstvo, da je NLB v času Kra-marjevega mandata kreditiralamenedžerske odkupe. Kramarjuse petletni mandat predsednikauprave NLB izteče 31. januarja2009. Če bo vlada vztrajala, da senjegov naslednik imenuje še predvolitvami. bo Kramar upraviiendo izplačila visoke odpravnine, kinaj bi po neuradnih podatkih zna-šala 24 plač oziroma blizu 360 ti-soč evrov. Med potencialnimi Kra-marjevimi nasledniki se največkrat omenja FRANCE ARHAR, prvi možUniCredit banke, ki pravi, da tatrenutek o menjavi delovnega me-sta ne razmišlja. sZavezan sern svo-jemu podjetju in med maao in sode-lavci v banki in fiaancni skupiniUniCredit vlada popolno zaupanje.iPoleg Arharja bi bil novi šef NLBlahko tudi ALOJZ JAMNIK, članuprave NLB in brat Ijubljanskegapomožnega škofa ANTONA )AMNI-ICA, ali pa BOŠT)AN )AZBEC, član sve-ta Banke Slovenije in nesojeni Jan-šev kandidat za guvernerja cen-tralne banke. Med kandidati se si-cer omenjajo se GREGOR KASTELIC,ki dela v Londonu in je bil za čla-na uprave NLB že izbran, pa si jenato premlslil, EGON ZAKRAJŠEK, kidela v ameriški centralni banki,ZVONKO IVANUSIČ, nekdanji finanč-nl mlnister in zda) član uprave Po-zavarovalnice Sava, ter TOMAŽ Ro-TAR iz Zavarovalnice Triglav. Kdobo na koncu izbran, bo odvlsnotudi od belgljske KBC. Ta Ima sicerv nadzornem svetu NLB po zadnjiskupsčini namesto štirih saino setri predstavnike, vendar statutbanke pri odločanju o imenovanjuuprave zahteva, da je na seji priso-tnih najmanj osem članov nadzor-nega sveta. X

Medij: Mladina
Avtorji: Marn Urša
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 07. 2008
Stran: 32