Na prvi pogledje videti referen-dumsko odločanje zelo demokra-tično, saj gre za neposredno opredeljevanje volivcev o točno dolo-čeni zadevi. Kerpa so rezultati ne-obvezujoči, ga imenujmo kar po-svetovalni referendum, zaprimer,da nam Ijudstvo zagode. Vmnoži-ci referendumov smo do zdaj vse-binsko odločalivprimeru referen-duma o samostojnosti (plebiscit)in se tu so se predlagatelji zavaro-vali z odprto možnost konfedera-cije. Vsebinskiprimerje bil tudi re-ferendum o vključitvi v EU in NA-TO, ostali pa so služili kot bolj alimanj odkriti način politične ma-nipulacije s strani strank m

inte-resnih lobijev. Tudi pri vsebinskihreferendumih je lahko predlaga-telj predvideval izid. Po razkolu vZKJ, ob pritiskih Srbije na reorga-nizacijo federalne Jugoslavije vSrboslavijo, ob bojkotu slovenske-ga blaga in »mitingaških« priti-skih smo tudi tisti, ki se nismopri-števali med zatirane žrtve komu-nističnega režima, vedeli, da v ta-kšni državi za nas ni mesta.Po razparceliranju inprivatiza-ciji vseh večjih industrijskih to-varn (TAM, Hidromontaža, Lito-stroj, Iskra, Delta, Metalna...)namje bilojasno, da lahkogospo-darskopreživimo lezvključitvijo vEGS.Prav tako je bilo jasno, da selahko po razpustitvi naborniškevojske obranimo le še s pomočjoNATA.Izidi referendumov so bilipriča-kovani. Ustvarilo seje pogoje, dapresenečenje ob treznem razmi-sleku ni mogoče. Povsem drugačepa je pri večini naših referendu-mov, ki niso vsebinske narave,pačpa merjenjesilpolitičnih m intere-snih lobijev naplečih Ijudstva. Re-ferendumska odločitev financira-nja TETje bila bolj strokovno kotvsebinsko vprasanje. In sevedazaušnica Drnovšku. Zakon o RTVje bilprimer naana borbe politikeza vpliv na medije. Predlagatelj je celo obljubljal boljsi program innizjo pristojbino. Referendum oželeznicah je bil poskus utrditvekontinuitete železniških lobijev,pod krinko nacionalnih interesov.Mordaje bil referendum oplodno-sti, pravici do splava, vsaj delomavsebinski in upravičen, ko so lah-ko ženske (rdečelase in črnolase)povedale, kaj mislijo o tem. Pro-blem izbrisanih bo morala resitičrna ali rdeča vladain ne arbitra-ža Ijudstva. Je pa bil ta referen-dum dobrodošel v predvolilnemčasu. Kaj pomeni referendumskoglasovanje o nedeljskem delov-nem času, ki gaje zagovarjala de-snica, se lahko prepričamo vsakonedeljo karsamipred nakupoval-nimi centri.Za namije referendum opokra-jmah. Tudi tu gre za posvetovalnireferendum, kjer izid m udeležbanikogar ne zavezujeta. Argumentio novem razvojnem zagonu po-krajin me spominjajo na že videnotozdiranje. Takrat se je povečaloštevilo administracije, zmanjsalaseje brezposelnost, usklajevanjejebilo počasnejše. Resnici na Ijuboso nekatere enote res hitreje na-predovale, če so le imeleprave Iju-di. Očitno še ena neumnost v ple-jadi referendumskih nesmislov.Vpaleti nesmislovje še posebejizstopal predlog opozidje.da biIjudstvo odločalo o usodi Kosovekomisije.Toda referenduma o vsebinskihvprašanjih in tehtnih dilemah nepredlaga nobena stranka. Recimoodločanje o kapitalizmu? Denaci-onalizacija? Privatno šolstvo inzdravstvo?Tudi o tranziciji, koje še bil čas?Pri tem nimam v mislih aktualnihzapletov s Pivovarno Laško mIstrabenzom, pač pa sam začetekprivatizacijskih procesov (bypassfirme, stečaji in odkupi, odproda-ja državnega premoženja pod roko z uporabo npr. Koržetovegasklada, manipulatije s certifikatiin nastanek pidovskih baronov,demontaža SDK, odlašanje zvzpostavitvijofinančnepolicije).Izgovori, da nismo predvidelivseh posledic, so nesmiselni. Takoneumni le nismo. Le govorili ni-smo o teh rečeh, ko smo pričako-vali, da se bomo v tem revolucio-narnem procesu delitve premože-nja tudi sami (skupaj z »našimiljudmi«) nekako okoristih in siopomogli. Za vse pač ni prostorapri skledi!Politika si je prek lastnikov ka-pitala zagotovila trajni virfinan-ciranja. V tem je bistvo spora. Soto naši? Ali so morda vaši? Ko botaproces končan, bomo skorajgo-tovo ustanovili tudifinančnopoli-cijo z izgovorom, da jo imajo tudiv Evropi. Kdor bo imel kapital, boobvladoval medije in prek njih vo-lilno bazo. Krog se bo sklenil intranzicija bo končana.Nevsebinskih referendumov sene bom udeleževal. V občini, kjerživimje bilpred leti referendum oustanovitvi nove občine. Takra-tna desnicaje računala, da si z de-litvijo večjih občin na manjše po-veča moznost za svoje potencial-ne župane. Pri nas so se Ijudjeodločili, da ne potrebujejo noveobčine. Kakorje bilo pričakovati,referendumska odločitev ni zale-gla. Kljub nestrinjanju smo dobilisvojo občino in naše lokalne dvor-jane. Uradne zadeve urejamo naupravni enoti,kije na lokaciji nek-danje občine.Politične analitike želim opozo-riti, da moja udeležba na referen-dumu nipodpora levici, niti ni ne-zaupnica desnici. Vzrok je velikobolj preprost. Ne želim se vključe-vati v prazne igrice.MARJAN DREVBraslovče 690, Braslovce



Medij: Delo
Avtorji: Drev Marjan
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev
Datum: 11. 07. 2008
Stran: 5