o umiku države iz gospodarstva najavni dražbi skupaj prodala 24,33-odstotenlastniški delež v Merkurju, Izhodiščnacena za delnico je bila 51 tisoč tolarjev.za nakup deleža pa sta se potegovali tr-govski družbi Mercator in Engrotuš. Tikpred novim letom, 28. decembra, je bilprodan Engrotušu, ki je ponudil najvišjoceno - 71 tisočakov. Za primerjavo: 27,decembra, zadnji trgovalni dan v letu, jeenotni tečaj Merkurjeve delnice na Iju-bljanski borzi znašal 49,277 tolarjev. Ma-lo manj kot četrtina Merkurjevih delnicje bila na javni dražbi prodana za 22,6milijarde tolarjev ali 94,5 milijona evrov,končna prodajna cena pa je presegla iz-klicno za 39 odstotkov. Kad je s prodajo17,23-odstotnega deleža iztržil dobrih 16,Sod pa 6,6 milijarde tolarjev. Kupnina jenazadnjc za 57 odstotkov presegla znesek, ki ga je bil sprva, preden je v igro vstopilMercator, pripravljen plačati Engrotuš.Paradržavna sklada sta za slabo četrtinoMerkurja iztržila devet milijard tolarjevveč, kot je Engrotuš ponujal na začetku.V nasprotju s prodajo Mercatorja je pro-dajo državnega deleža v Merkurju javnostpospremila z velikim odobravanjem, šeposebno zaradi preglednosti in doseženeprevzemne premije. Kordežev največji kos. Že takoj obnakupu so se v medijih pojavile domne-ve, da je Engrotuš samo posodil ime inda v ozadju stoji predsednik Merkurje-ve uprave Bine Kordež, ki želi izpeljatimenedžerski odkup trgovske družbe.Engrotuš, ki je bil tedaj vreden okoli 40milijard tolarjev, je za slabo četrtino Mer-kurja namreč odštel 22,6 milijarde. Čepravso nekateri poznavalci prav zaradi visokecene kupljenih delnic menili, da je deležv Merkurju preplačal in da se zato Korde-žu menedžerski odkup utegne zalomiti,se to ni zgodilo. Letos poleti je Engrotušomenjeni delež prodal Merfinu, podjetju,ki ga je ustanovilo 67 vodilnih Merkurje-vih menedžerjev. Po kakšni ceni mu jeprepustil delnice, je še vedno poslovnaskrivnost. Nekateri ocenjujejo, da je bilatransakcija sklenjena na podlagi terminskepogodbe po ceni tristo evrov za delnico (891 tolarjev več. kot je zanje Kadu in So-du konec lanskega leta od.štel Engrotuš).Kot smo v Magu že pisali, je dalcč najve-čji, 30,94-odstotni ustanovitveni vložek vMerfinu prek svojega podjetja BK kapitalz osemsto tisoč evri vplačal predsednikMerkurjeve uprave Bine Kordež in takosvoj lastniški delež v družbi povečal z 0,25na 6,71 odstotka. Ta je bil na Ijubljanski borzi julija vreden 32,6 milijona evrovali 7,8 milijarde nekdanjih tolarjev. Pre-ostali vodilni izbranci v Merkurju so vprimerjavi s Kordežem vplačali bistvenomanjše zneske. Po 150 tisoč evrov ustano-vitvenega kapkala v Merfinu sta odštelasamo Goran Čelesnik in Milan Jelovčan,vsi drugi pa znatno manj - po 50, 40, 30ali 25 tisočakov.Vrtoglavlh 330 milijonov. Denar so pri-dobili z najetjem posojil in zanjc mendapoleg kupljenih delnic zastavili tudi osebno premožcnjc. Izjema je bil le Kordež, kije za kredit zastavil zgolj svojc ime.Julijanam je dejal, da menedžerski odkup nebo ogrozil poslovanja podjetja. »Nakuptemelji na predpostavki, da bo vrcdnostnaložbe rasla hitreje kot stroški financi-ranja, in v takšnem primeru ni težko fi-nancirati naložbe niti zagotavljati denarjaza odplačevanje posojil.< Za ustanovitevMerfina so družbeniki menda najeli 25,8milijona evrov posojil, ki naj bi jih od-plačali v sedmih letih. Za financiranjeprevzema Merkurja pa so si v Merfinupo neuradnih podatkih sposodili še 330milijonov evrov, ki jih bodo morali vrnitiv dvajsetih lctih. Kredite so menda dobilipri več domačih in tujih bankah, katerihimen nočejo razkriti, Kordcž je dejal le,da med njimi ni nobene v državni lasti.Zaradi izjemno visokega zneska se mno-gi sprašujejo, kako je lahko Merfin sploh najel tolikšno posojilo. Odgovor se skrivav posojilnih pogodbah med Mcrfinomin bankami, v katerih je določeno, da seMerfin po opravljenem prcvzemu spojiz Merkurjem, pri čenier vsa njegova po-sojila postanejo posojila Merkurja. Sicerpa banke kreditov niso odobrile glede na odplačilno sposobnost Merfina, temvečMerkurja. Prav tako ne bodo odplačani vbreme Merfina, ampak Merkurja. Njcgovovodstvo s Kordežcin na čelu nameravapoplačati posojila predvsem s prodajofinančnih naložb - denimo 14-odstotnegalastniškcga dcleža v Gorenjski banki, ki jedanes vreden okoli 130 milijonov evrov.Toda nekateri finančni strokovnjaki popregledu Merkur]evih bilanc predvidevajo,da ima trgovska družba še nekaj prikritihpodcenjenih naložb, ki ji omogočajo izka-zovati manjšo vrednost delnic in poznejšeodplačilo prevzemnega posojila. V.si, s katerimi smo sc pogovarjali, pa so enotni,da 76 družbenikov Merfina iz lastnega že-pa ne bo plačalo niti evra za to, da bodopostali lastniki Merkurja. Z dividendami,ki jih hodo prihodnja leta dobili od lastni-štva Mcrkurjevih delnic, bodo morali leodplačati posojila za 25,8 milijona evrovustanovitvenega kapitala Merfina.Popolna koncentraclja. Drugo poglav-je menedžerskega odkupa Merkurja se jezačelo oktobra. Merfin, ki je do drugegaoktobra svoj lastniški delež povečal na49,33 odstotka, je v konzorciju s štirimivelikimi lastniki Merkurja (Savo, BankoKoper, Euro-Veneto Zagrcb in Interfinomnaložbe), ki imajo skupaj v lasti 78,5 od-stotka delnic, javno objavil prevzemnonamero. Z njo se je konzorcij zavczal, dabo odkupil vsc preostale delnice Merkurjapo ceni 405 evrov. Vodstvo Merkurja me-ni, da je ponujena cena korektna glede navrednost podjetja in da je bila prevzemnapremija vračunana v ceno delnice že vzadnjem letu, ko je njena vrednost zraslaza 150 odstotkov. Zato bo po njihovi ocenivečina delničarjev sprejela ponudbo, sčimcr naj bi konzorcij do konca leta po-stal več kot 90-odstoten lastnik Merkurja.V drugi fazi prevzema namerava Merfinodkupiti od drugih članic konzorcija šenjihove delnice, tako da naj bi menedžcrjiobvladovali celoten kapital družbe. Čebodo dosegli vsaj 90-odstoten delež. nameravajo delnice umakniti z borze in pritem iztisniti tiste male delničarje, ki se naprevzemno ponudbo ne bodo odzvali.Kordež, ki je imel prek Merfina na začet-ku oktobra v lasti že 15-odstoten deležMerkurja, vreden okoli 83 milijonov evrov,naj bi svoje lastništvo nazadnje povečalna dobrih trideset odstotkov, s tem pa sebo podvojila tudi njegova vrednost - naveč kot 150 milijonov evrov.Pa«tl negatlvnega toka. Zanimivo, daso banke, katerih imen Kordež noče raz-kriti, Merfinu odobrile posojila za prevzemne glede na negativni denarni tok Mer-kurja v lanskem in prvem polletju tegaleta. Normalno bi bilo, da bi to storile le ob pozitivnem toku. Poznavalci svarijopred možnostjo, da Merkur v prihodnjene bo imel pozitivnega denarnega toka,zato posojil ne bo mogel vračati. Kordežtakšne pomisleke zavrača in pravi, da boMerkur prihodnja leta svojo vrednost po-večal z okoli petsto na osemsto milijonovevrov. Do leta 2010 nameravajo podvojitiprodajne površine - v Sloveniji naj bi od-prli najmanj osem novih trgovskih centrov,na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Herce-govini pa kar dvajset. Nekateri finančnistrokovnjaki se ob tem sprašujejo, s čimbodo plačali te investicije, saj dodatnihposojil zaradi finandranja prevzemaz že najetimi v znesku 330 milijo-nov evrov najbrž ne bodo mogli' več dobiti. Nekateri podatki na-mreč kažejo, da Merkur že letossvoj razvoj finandra z lizingom, karše bolj obremenjuje tekočestroške. Od načrtovanih136 milijonov evrov zaletošnje investicije najbi jih kar 117 milijonovevrov flnancirali z lizin-gom. Če ne bi bilo prevzcma, bi Merkur vlaganja lahko plačal sposojili, s čimer bi zmanjšal stroške poslo-vanja, po drugi strani pa bi se lahko pove-čali dobiček podjetja in plače zaposlenih.Naši sogovorniki opozarjajo, da bo pre-vzem Mcrkurja povzročil manjši dobičekin s tem manjši davek od dobička. Razenv primeru, da bo Merkur prihodnja letaposloval učinkoviteje kot doslej. Prav takoni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo,če se bodo povcčale obrestne mere, pokaterih je 76 družbenikov Merfina najeloposojila za prevzem Merkurja. Ker se neve, kdo so posojilodajalci, tudi ni mogo-če oceniti posledic za naš bančni sistem.Če so tujci, tako finančni strokovnjaki. boplačilo obresti pomenilo odliv sredstev izSlovenije, če pa bi lastniki ostali doscdanjidelničarji, bi v znesku odliva sredstev zaobresti prejemali dividende. Na koncu ,šesvarijo, da če se učinkovitost podjetja pomenedžerskem prevzemu ne bo povečala,bodo od njega imeli koristi le novi lastniki- 76 vodilnih s Kordežem na čelu, ne patudi zaposleni in državna blagajna. •SILVESTER ŠURLAsilvester. su rla @ mag.si Bine Kordež naj bi svoje lastništvo v Merkurjupovečal na dobrih trideset odstotkov. Vrednostdeleža bo presegla 150 milijonov evrov. V drugi fazi prevzema Merkurjanamerava Merfin, katereganajvečji lastnikje Bine Kordež,odkupiti od preostnlih članickonzorcija šc njihove delnice, tako danaj bi menedžerji obvladovali celolenknpital družbe. (Foto: Shcrpn)

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 14. 11. 2007
Stran: 31