Država je prek Kada inSoda v obdobju 1994-2005, to je večinomav času prejšnjih vlad, prodaladeleže v skupno več kot 2.000gospodarskih družbah. Glav-nina kapitalskih deležev ni bilaprodana javno, kar je onemo-gočilo udeležbo konkurenčnihkupcev in s tem doseganje op-timalne prodajne cene. Medtistimi, ki naj bi bili odgovorniza sporne prodaje, sta bila naj-večkrat izpostavljena poslancaSD, nekdaj pa poslanca LDS,Milan M. Cvikl in Anton Rop,obogateli pa so

predvsem članiKučanovega Foruma 21 in članiSD. Ugotovljena škoda presegamilijardo evrov, kar pomeni, da je nekdo za toliko bogatejši,davkoplačevalci in upokojencipa toliko revnejši.Izhodišce za nadzornike Toje ugotovila parlamentarna prei-skovalna komisrja o prodajah de-ležev Kapitalske družbe (Kad) inSlovenske odškodninske družbe(Sod) v 83 družbah. Poročilokomisije, ki jo je v drugem dfj.uvodil poslanec Branko Marihič(nasledil je Polonco Dobrajc),je parlament potrdil v začetkujulija, vladi in nadzornim insti-tucijam pa med drugim naložil,da ga upoštevajo in na njegovipodlagi ustrezno ukrepajo. Par-lament je vladi tudi predlagal, dakot ustanoviteljica Kada in Soda vodi politiko, začrtano na začet-ku mandata, ki omogoča opti-malno vodenje naložb, ter da vvodstvene in nadzorne organeAgencije za trg vrednostnihpapirjev in Urada za varstvokonkurence imenuje političnoneobremenjene m mednarodnopriznane strokovnjake. Nejavennačin prodaj je imel po besedahpredsednika komisije BrankaMariniča (SDS) podlago v pra-ksi in predpisih, ki jih je uvedlain uzakonila dolgoletna vlada-joča garnitura LDS in SD. Da jebilo poslovarrje Kada in Soda vobravnavanem obdobju slabo, jeMarinič podkrepil s poslovnimirezultati obeh družb. Sod je ponjegovih besedah še leta 2004 izkazovala bilančni primanjkljaj,po menjavi vodstva aprila 2005pa je ob koncu leta 2007 ze ime-la bilančni presežek. Tudi Kad jepo njegovih besedah vrednostsredstev v primerjalnem obdo-bju povečala za 87 odstotkov.Del opozicije pobegnii obrav-nava poročila preiskovalne ko-misije je minila v odsotnosti po-slank in poslancev Zaresa in SD,glasovanje o poročilu pa tudi brezposlancev LDS. Poslanska sku-pina Zaresa bi bila pripravljenasodelovati, če bi komisija zaradinovih dejstev zaslišala tudi prve-ga moža Pivovarne Laško BoškaSrota in nekdanjo državno sekre-tarko na ministrstvu za gospodarVida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv DemokracijeProdaje deležev pred letom 2004 so bile nepregledne, negospodarne in niso bilejavne, zaradi cesarje prišlo dooškodovanja državnega premoženja. Komisija je ugotovila, da so se z nastopom te vlade stvari obrnile na bolje. stvo Andrijano Starina Kosem. 0tem predloguje odločal tudi DZ,a ga je zavrnil $36 glasovi proti,medtem ko se je zanj opredelilo6 poslancev. V poslanski skupiniSD so se za obstrukcijo odločili,kcr menijo, da je poročilo komi-sije samo politični pamflet, na-menjen prcdvolilnem obračuna-vanju z opozicijo, delo komisijepa nestrokovno, površno, neko-rektno in nekonsistentno. Odso-tnost poslancev Zare.sa in SD jezbodla predlagatelje izredne sejeDZ, skupino koalicijskih poslan-cev. Kot so poudarjali, akterji, kiso bili v obdobju 1994-2005 naj-bolj odgovorni za nepregledneprodaje, na ta način bežijo predodgovornostjo, ker se bojijo od-prte razprave.Koalicija enotna v oceniDelu in ugotovitvam preisko-valnekomisijcsopritrdilivvsehkoalicijskih poslanskih skupi-nah. Ivan Jelen (DeSUS) meni,da ugotovitve iz poročila te-meljijo na dokazih, ki pričajo onepravilnosti delovanja Kada inSoda v obravnavanem obdobju.Srečko Hvauc (SDS) je pouda-ril, da je poročilo preiskovalnekomisije odraz nekega obdobja,nekih razmer. Obstrukcijo po-slancev Zarcsa in SD je označilkot obupen poskus, da se ugo-tovitve komisije pometejo podpreprogo oziroma da se o njihčim manj razpravlja. Ciril Te-sten (NSi) je zavrnil ponavlja-joče se očitke opozicije, da jebil Mercalor najbolj evidentenprimer netransparentne pro-daje državnega premoženja.Kot pravi Testen, v tem primeru državno premoženje ni bilooškodovano, saj je bil Mercatorprodan po tržni ceni. Tudi iz-jave premierja Janše, da je bilaprodaja Mercatorja napaka, vNSi po njegovih besedah ne ra-zumejo kot nezakonite prodajepo prenizki ceni. V SLS (v nje-nem imenu je nastopil pokojniKristijan Janc) so spomnili, daje bila glavnina kapitalskih de-ležev v obravnavanem obdobjuprodana nejavno, takšen načinprodaje pa je imel podlago celov predpisih. Razlog za to je bil,da je imel nekdo od tega pre-moženjsko korist.Posamezni primeri v nadaije-vanju bomo predstavili primereprodaj posameznih strateških na-ložb, v katerih je pariamentarnapreiskovalna komisija ugotovilaoškodovanje premoženja. Kotprvo je navedla Lek Ljubljana.Lek Ljubljana Lek je bii 30. ju-nija 2002 po ocenah analitikovnajboljša družba na Ljubljan-ski borzi. Rast prodaje skupineLek je bila v prvi polovici tegaleta 23-odstotna. Konec januar-ja 2002 je ameriška Agencija zahrano in zdravila odobrila ta-ko)šnjo prodajo Lekovih tablet,ki vsebujejo bromokriptin, zdra-vilo za zdravljenje Parkinsonovebolezni, na ameriškem trgu. i.julija 2002 je agencija družbi Lekodobrila še takojšnjo prodajo li-sinoprila, zdravila za zdravljenjezvišanega krvnega tlaka. V temčasu se je Lek pripravljal na pro-dajo amoksiklava v ZDA in pre-stal inšpekcijo ameriške agencije.Kad je imela v lasti 16,4 odstotka, SOD pa 10,2 odstotka Leka,družbe, ki je nosila zlata jajca.29. avgusta 2002 je Novartisobjavil namero za odkup vsehdelnic Leka. 0 prodaji oziromaprevzemu Leka sta se pred temmlenzivno dogovarjali upraviLeka in Novartisa, Metod Drago-nja in Franz Stumpt. Lekje natona skupščini spremenil statut insestavo nadzornega sveta. Takoj po tem je stekel prevzemni po-stopek Novartisa. Cez nekaj dni,5. septembra 2002, je Dragonjaobvestil delničarje (v internemglasilu) o pobudi, da se Lek kapi-talsko poveže z Novartisom. Na-vedel je razlog, da je to posledicaskrbne ocene možnosti za dose-ganje stratešldh usmeritev m d-Ijev družbe v prihodnjih 10 letih.28. novembra 2002 je Novartis Podlaga za menedžerske odkupeKomisija je ugotovila, da so se z nastopom te vlade stvari okrog proda-je državnih deležev spremenile na bolje. Branko Marinič, predsednikkomisije, je dejal, da o tem pričajo tudi podatki o poslovanju Soda inKada. Medtem ko je Sod še leta 2004 imela primanjkljaj, je po nasto-pu novega vodstva ustvarjala presežke. Tudi Kad )e z menjavo vodstvavrednost sredstev povečala za 87 odstotkov. V zvezi s prodajo Mer-catorja je Marinič zatrdil, da je bil ta Istrabenzu in Pivovarni Laškoprodan po tržni ceni. Nasprotno pa je mogoče ugotoviti pri drugihprodajah v preteklosti, kjer ni bila iztržena primerna prevzemna pre-mija. Srečko Hvauc, poslanec in član komisije, pa je dejal, da se je znepreglednimi prodajami v preteklosti ustvarila tudi podlaga za me-nedžerske prevzeme. V parlamentu potrjeno poročilo preiskovalnekomisije bo zdaj izhodišče za ukrepanje odgovornih mstitucij. Kako so potekale prodaje?1. Sod je izvedla 48 prodaj na neposreden način, 25 prodaj je bilo iz-vedenih z nejavnim zbiranjem ponudb, 1 prodaja je bila izvedenazjavnim povabilom.Po subjektivni oceni oziroma po osebnih ali političnih kriterijihoziroma pod mizo so bili prodani deleži družb: Comet Zreče,Delo Ljubljana, DZS Ljubljana, Etol Škofja vas, Gorenje Velenje,Intereruoap Koper, Kolinska Ljubljana, Lek Ljubljana, PivovarnaLaško, Pivovarna Union, Sava Kranj, Dnevnik, Salonit Anhovo,SCT, Ceste mostovi (CM) Celje, Autocommerce Ljubljana.2.Kad je prodala 52 deležev v družbah na direkten, to je nepo-sreden način, 9 deležev z nejavnim zbiranjem ponudb in le 2 zjavnim povabilom. Javnih ponudb, ki so jih podali zainteresiranikupcijebilo 15. " objavil javno ponudbo za odkupvseh delnic Leka po 95 tisoč to-larjev, pozneje pa so to ponudbozvišali na 105 tisoč tolarjev zadelnico. Londonska podružnicajaponske cenitvene hiše Nomu-ra, ki sta jo najeli Kad in Sod, je vcenitvenem poročilu 15. oktobra2002 ocenila, da znaša povpreč-na cena s prevzemno premijo 142tisoč za delnico Leka. Kad in Sodsta tako delnice Leka prodali zveliko izgubo. Pri tem v komisijidajejo za zgled novomeško Krko,ki se samostojno zelo uspešnorazvija, Lek pa temu ne sledi.Autocommerce Kad in Sod staimeli v lasti 25,14 odstotka druž-be Autocommerce. Luka Koperje 3. julija 2002 na Sod poslalaponudbo za odkup delnic, podkatero je bil podpisan BrunoKorelič, glavni direktor. Sod jenato 30. januarja 2003 sklenila zLuko Koper pogodbo o prodajiin nakupu delnic po ceni 3.788tolarjev, Kad pa je svoj delež 4.novembra 2004 (takoj po voli-tvah) prodala po 6.800 tolarjev zadelnico. V nobenem primeru paniso objavili javnega povabila zazbiranje ponudb, amapk so del-nice prodali »pod mizo«. Kad jetakoj po volitvah delež Autocom-merca prodala Infond Holdingu,ki je danes v lasti Boška Srota. Au-tocommerce je nato počasi prešelv lastništvo družbe Protej Lju-bljana, ki je v lasti vodilnih me-nedžerjev Autocommerca (podvodstvom Hermana Rigelnika).Izkazalo se je, da sta bila LukaKoper in Infond Holding le par-kirišči delnic Autocommerca. Pivovarna Union sod in Kadsta imeli v Pivovarni Laško (26.oktobra 2001) 22,45-odstotnilastniški delež, delež belgijske-ga Interbrewa pa je bil 24,43-odstoten. Takratni predsednik države Milan Kučan je že v letu1999 predlagal direktorjema Pi-vovarne laško in Uniona TonetuTurnšku in Mitji Lavriču, naj sePivovarna Laško in Union pove-žeta in združita v holding. 0 temso potekali resni pogovori tudimed vodstvi obeh pivovarn. Izidje znan, potekal pa je po scenari-ju, ki ga je zastavil Kučan s sode-lavci. Sod je svoj deleža prodaladirektno, Kad pa z nejavniin zbi-ranjem ponudb, kar je zaprti tip prodaje. Kupci so bili Laščani, če-prav je bil Interbrew pnpravljenza delnico Uniona plačati kar 29tisoč tolarjev več, kar bi zneslo119 tisoč tolarjev za delnico (pro-danaje bila po 90 tisoč tolarjev).Razliko v ceni, za kolikor smobili oškodovani davkoplačevalci,so opravičevali z nacionalniminteresom, priljubljeno frazo ta-kratnih politikov in direktorjev,zbranih okrog takratnega pred-sednika države Milana Knčana,in kasnejših članov Foruma 21.Danes je Pivovarna Laško v ve-činski lasti Boška Šrota, do ne-davnega člana SD. 01 Pregledane prodaje podjetijPreiskovalna komisija je pregledovala prodajo Maribor, Alpetour, potovalna agencija, Dana Mir-• kapitalskih deležev Kada in Soda v naslednjih go- na, DZS Ljubljana, Gradis GP Ljubljana, GP Grosu-spodarskih družbah: plje, KEMA Puconci, Kompas hoteli Bled, KolinskaSava, Kranj, Tovarna sladkorja Ormož, Gorenje Ljubljana, Melamin, Sijaj Hrastnik, Svilanit, Zdra-Velenje, Delo Ljubljana, Autocommerce, Mercator, vilišče Moravci, Ingrad Koncern Celje, Hotel Lev,BTC Ljubljana, CM Celje, Color Medvode, Dolenj- HTP Gorenjka Kranjska Gora, Alpinium Bohinj, Ho-ska banka Novo mesto, Dom - Smreka Maribor, tel Jelovica Bled, Ljutomerčan Ljutomer, Mineral,Emona - Krmila Ljubljana, Etol Škofja vas, Gorenj- Fotona Ljubljana, Hotel Creina Kranj, Gradis Teo; ski tisk Kranj, Hoteli Palace Portorož, Integral Jese- Ljubljana, Titan Kamnik, Hotel Turist, Murka Le-; nice, Intertrade ITS Ljubljana, Intes Maribor, Jata sce, Metalka trgovina, Hotel Kompas Bohinj, HotelLjubljana, Jata - Reja Ljubljana, Kovintrade Celje, Grad Podvin, Holding Delamaris Izola, Jasna Kranj-Kras Sežana, Kruh - Pecivo Maribor, Lek Ljubljana, ska Gora, Grand hotel Toplice, STT Trbovlje, HoteliLIV Postojna, Pivovarna Union Ljubljana, Raden- Slovenj Gradec, Salonit Anhovo - holding, Termo! ska Radenci, Rudis Trbovlje, Saturnus Ljubljana, Skofja Loka, SCT, CP Novo mesto, HTP BelvedereToplice Dobrna, ZRC Trbovlje, PPC Gorenjski se- Izola, CometZreče, Intereuropa Koper, Kompas ho-jem Kranj, STC Celje, Fructal Ajdovščina, Gruda teliKranjskaGora,KompasMTSLjublj'ana,RTVKrva-Ljubljana, Gradis SPO Ljubljana, Agrokombinat vec,Terme3000,Vipaholding,ŽivilaKranj.



Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 10. 07. 2008
Stran: 24