Direktor EBRD o gospodarskih razmerah v Sloveniji Franfois Lecavalier med drugim svetuje, najpovečamo prožnost trga delovne sile-Evropska banka bi vlagala vfinančni sektor, ceste, železnice inzdravstvo LJUBLJANA - Čeprav je Fran~ois Lecavalier, direktor Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) za Češko, Madiarsko, Slovaško in Slovenijo, včeraj pohvalil gospodarski poloiajpri nas, je po njegovem še precej rezerv.
Tako bi, denimo, morali izboljšati upravljanje podjetij -tudi z manjšinskimi delničarji, ki bi v slovenska podjetja prinesli nov kapital, zatojih ne bi smeli obravnavati slabo, saj botako manj investitorjev, ki bi bili pripravljeni investirati v Sloveniji za rast slovenskih podjetij. Izboljšati pa bi morali tudi poslovno okolje in povečati prožnost trga delovne sile. »Če Ijudi ne moreš odpustitijih tudi zaposliti ne moreš,« je pri tem poudaril Lecavalier. »Naslednja stvar, ld se je premier in finančni minister zelo dobro zavedata, je izdatkovna stran proračuna, ki je vedno težavna, saj imamo opraviti z zdravstveno oskrbo, pokojninami injavnimi izdatki za državne uslužbence. S i. januarjem bo pri vas fiskalna politika edino orodje, s katerim bo vlada lahko spodbudila rast v Sloveniji. Zato morate imeti dovolj mane-Kot primer, kjer bi država lahko izstopila iz gospodarstva, pa tega ni storila, je Lecavalier navedel tudi Iskraemeco, za katerega sta dodaten kapital prispevala Kad in Sod. vrskega prostora pri fiskalni politiki, kar lahko storite z reformo prihodkov in izdatkov proračuna,« je pojasnil Lecavalier. EBRD bfsicer rada sodelovala pri konsolidaciji finančnega sektorja v Sloveniji, denimo pri privatizaciji NKBM, »kjer je bilo žal zelo malo napredka«, zanimajo pa jo tudi naložbe v infrastrukturo, ceste, železnice in zdravstvo. Na vprašanje Dela, kako komentira razplet nedavne delniške skupščine Gorenja, kjer država ni dopustila 50-odstotnega povečanja kapitala, ki bi ga prispevala tudi EBRD, je Lecavalier odvmil, da »je bil dosežen dogovor o i5-odstotnem povečanju kapitala. Gorenje deluje v svetu v zelo konkurenčni industriji in ima odlične izdelke, zato mora vseskozi povečevati svojo konkurenčnost m nadzorovati stroške. Za vse to potrebuje več kapitala in sklep o njegpvem 15-odstotnem povečanju bo zelo pozitiven za širitev aktivnosti družbe. Če Kad ne bo sodeloval pri tej dokapitalizaciji, je to priložnost za državo, da dokaže, da se umika iz gospodarstva. V FRANfOIS LECAVALIER EBRD ne vidimo razlogov, da bi Kad povečal svoj delež in da bi ostal delničar v Gorenju. Za nas je to velika priložnost za vstop novih delničarjev. Teh bi bili v družbi zelo veseli, vendar le, če bi se delež Kada zmanjšal pod 25 odstotkov.« Na naše vprašanje, kako si predstavlja prihodnjo vlogo EBRD v NLB, je Lecavalier odgovoril, da je bila »EBRD vedno le finančni investitor. Zdaj seje vlada popolnoma legitimno določila, da obdrži kontrolni delež v banki, naš cilj, da se banka privatizira, pa se doslej ni uresničil, prav tako se ni povsem uresničila naša želja, da NLB postane močna regijska banka. Predvsem zato, ker NLB nima dovolj kapitala, da bi ustvarila močno bančno mrežo s kontrolnimi deleži v regijskih bankah. KBC in EBRD sta vedno želeli zagotoviti kapital NLB, vendar se je vlada legitimno odločila, da tega za zdaj ne potrebuje. Kot vsak dober delničar bomo pritiskali na menedžment in druge lastnike, da banka uresniči svojo strategijo, naša skrb pa je dodatni kapital, ki ga banka potrebuje. To je stvar, ki jo morata rešiti KBC in vlada, če si toseveda želita.« EBRD se zanima tudi za privatizacijo NKBM, kjer bi kupili »10ali morda 15-odstoten delež. NKBM m slaba, a tudi ni odlična banka. Če vlada načrtuje njeno prodajo, mora pred tem izboljšati njeno poslovanje, saj bi v tem primem iztržila boljšo ceno. Pripravljeni smo sodelovati z vlado, v 12 do 18 mesecih bi dobili zelo dobro banko, ki bi bolj pritegnila potencialne, ne nujno tuje investitorje.« MlHAjENKO •
Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 12. 2006
Stran: 9
