BOŽKNAKMiMK Kdajnatančnojedozorelaodločitevvodflriihkranjskega Merkurja omenedžerskem odkupu družbe,verjetno ve samo njegov mastermind Bine Kordež. Pravzaprav,pbudarja, so otem razmišljali dlječasa. Zato naj uvodoma omenimole nekaj dogodkov in potez, ki sože nakazovali, kam uhajajo misliNakelčanov.Leto nelagodjaLeta2005jeMerkurjevaupravaz državnima lastnikoma Kadomin Sodom bila boj za odobritevosnovnega kapitala, ki biomogočila v razvoj drožbeusmeijenp dokapitalizadjo. In jeizgubila. Na majski skupščini jeuprava predlog sama umaknila(vedoč, da ne bi dobila dovoljpodpore), decembra pa jevendarle poskušala. Dobila jekošarico;
Kad m Sod sta sicerpodpirala Merkurjeve ncvojnenairte, vendar sta zahtevala, najpodjetje sredstva za naložbe črpaiz notranjih virov, naj torej prodasvoje fmančaeisOacSsevGorenjski bantd, Cifflosu. Kordežje Idofuto sprejel mimo. AGorenjske banke lu tiotel prodati(češ da so delnice GB zastavljeneza posojila), prihodnje naložbe paje nameraval finandrati zlizingom. Skratka, srebmma najostane doma.Je kaj čudnega, če sonekateri mediji kar naprejponavljali, kako se Kordežuspodmika stolček? ijoraijsia vozei je voastvotrgovske dnižbe presekalo zbriljantnim manevrom. Zanj jeuporabilo odobreni kapital iz leta2003. Za približno sedem milijardtolarjevje od Save kupilotigovsko družbo Sava Trade, pričemer je polovico kupnineporavnalo v dokapitalizadjskihdelnicah, pol pa je finandral zdrugimi viri. S tem je oslabilo,dotedanjo lastniško premočdržave in tehtnico prevesilo nastran Merkurju prijateljskih gorenjskih lastnikov.V novi lastniški konsteladji jedelo v Merkurju teklo povsemneproblematično, val padfizma vnadzomem svetu pa jenapovedoval tudi dokončni umikdržave iz Merkurja. Uprava lanikljub temu še ni predlagala novedokapitalizadje, po besedahBineta Kordeža, »dokler se zadevelastniško povsem ne razčistijo«.Še isto leto je Merkur dobil novinadzomi svet. Kad in Sod pa staskoraj četrtinski delež v Merkurjupo težavnem dvoboju znasprotnim ponudnikom,Mercatorjem, prodala tistemu, kije na dražbi s ponujeno ceno segelnajviše, celjskemu Tušu.Če je bao leta 2005 še videti, daje edina želja Bineta Kordežaznebiti se državnih lastnikov, paje bUa leto pozneje ta želja že precej bolj ambidozna indoločna: sam, pravzaprav vdružbi z vodilninu sodelavd,postati čim pomembnejši(so)lastnik Merkurja. Kmalu se jenamreč pokazalo, da je bil Tušsamo vmesnik (njegov prvakAleksander Svetelšek pa je zazasluge dobil mes.to v nadzomemsvetu Merkuija), saj je delnicekmalu po nakupu preparkiral,pred poletjem pa jih je potegnilnazaj in jih po isti ceni prodaldružbi Merfin. Merfmjenstanovilo 65 vodstvenihdelavcev Merkurja prav za to, dabi izpeljali menedžerski odkup.Delni odkup ali prevzem,odločitev o tem po Kordeževihbesedah tedaj še ni biladokončna. Na sceno stopi MerfinA, kot poje gorenjski pevec,oktober bil je dober. Menedžerskiodkup je dobil končne konture:Merfin je konec septembra in nazačetku oktobra odkupil šedobrih 28 odstotkov delnicMerkurja, s tem postal skorajpolovični lastnik družbe in tako zapadel pod določila zakona oprevzemih. Žatoje s š&HnivečjmulastnikiMerkurja.BankoKoper, Savo, družbamaEuro-Veneto in Interfin NatožbeKoper podpisal pogodbo oustanovitvi konzoidja zaprevzem družbe Merkur-tfgovioaIB Storitve. Sopodpisnikiso v poslu zgolj ofinančnipartnerji»; prevzem bo finandralixi speljal Merfin. V prevzemninameri se je zavezal, da boponudil 405 evrov za delnico.Vodstvo, ki prevzettmo nameropodpira, je napovedalo, da bokonzordj, ki je že pred temobvladoval 78,5-odstotni deleždružbe, najverjetneje pridobil večkot 90-odstotni delež, karpomeni,da bo potem verjetnoiztisnil male delničarje. Zaizvedbo prevzemaje Merfin najelpribližno 350 milijonov evrovposojil pri različnih bankah.Tehnično menedžerski odkup(MBO) v Merkurju ne odstopa odprevzemnih variadj, ki jih ponujaekonomska teorija, v primerjavi zdoslej videnim na slovenski scenipa se v nekaterih podrobnostihvendarie kaže Kordeževafinančniška inovativnost. Naprimer omenjeni konzordjvelikih lastnikov. Zanje namrečpri prevzemni ponudbi ni trebazagotovid garandje, njihovihdeležev ni treba takoj odkupiti, pakljub temu vodilni lastnik lahkohitro doseže prag za iztisnitevmalih delničarjev.Način financiranja odkupaMerkurja je tfpični odkup zzadolžitvijo (LBO). Začetni vložekv Merfin, 28,5 milijona evrov, jevplačalo 65 Merkurjevih vodilnihdelavcev. Zanj so pri bankahnajeli dolgoročna posojila, zakatera so zastavili osebnopremožerije m svojo naložbo v Merfinu. Od tega je Kordež vložilosem milijonov evrov, pri čemerje zastavil svoj delež v Merfinu, nepa tudi osebnega premoženja. Zanadaljnje nakupe Merkurjevihdelnic pa je (in bo) posojilanajemal Merfin. Zadnje je za družbemke ugodno predvsem zdavčnega stališča, saj so obresti,ko gre za podjetje, davčnopriznanodhodek.GlavnajerastpodjetjaKar zadeva posojila, je vendarletreba omeniti še eno, za javnostpravzaprav šokantno izjavo: BineKordežje finančno teorijoodkupa skrčil in poenostavil vzanusel, da »kreditov vendar nitreba vračati«. In razlaga: glavnoje povečevanje vrednosti podje~aoziroma njegovega premoženja.Če to raste, bo denar za poplačiloobresti, medtem ko bodo bankezainteresirane, da bodo krediterefinandrale. Dmžbeiuld bodopridobivali realno vrednost skozirazliko med povečevanjemvrednosti družbe in odplačilomoosoiil. Strategija Merkurja predvidevanadaljevanje gibanja visokih rastizadnjih nekaj let oziroma karpodvojitev trgovskega prometavsaldh pet let. S tem rastevrednost delnice (ponujenih 405evrov za delnico je približno 150odstotkov več, kot ]'e bila dehiicavredna lani ob tem času, in tacena po razlagi vodstva Merkurjaže vsebuje tudi prevzemnopremijo, zato naj bi bilaprevzemna ponudba po tej stranikorektaa) m podjetja. Optmuzemkrepijo tudi pogumni načrtiširitve dejavnosti in gradnjanovih prodajnih zmogljivosti nabalkanskih tigih.Tako smo prišli do vsebineodkupa, ki je pravzapravpomembnejša kot njegovatehnična izvedba (ob predpogoju,da je ta pravno neoporečna).Kakšni bodo torej učinki - ne le zanove lastnike, ampak predvsemza prevzeto družbo in njenezaposlene? Pravzaprav nobedenod doslej znanih menedžerskihprevzemov v Sloveniji nipomembno dvignil uspešnostipodjetja. Nekatera (Gospodarskivestnik) še životarijo ne več.Vprašamo se lahko, ali bi Merkurše naprej rasel s sedanjodinamiko, ki so jo vodilni zapisaliv razvojno strategijo, če semenedžerski odkup ne bi zgodil?Bodo novi lastniki varovali inmnožili družinsko srebmino? Aliso se odkupa lotili zgolj zato, da bibili defacto lastniki, ali zato da biz znanim lastništvom zagotovilizavarovanje razvojnih ambidj inuresničevanje razvojnestrategije? Šele pritrdilni odgovorna zadnje vprašanje lahko osmisliin upraviči MBO: torej, korist zavse. Pri čemer novi lastniki nesmejo pozabiti, da brez zdravegaodnosa z delavd in sindikatinačrtov ne bodo mogli uresničiti.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 15. 10. 2007
Stran: 6
