EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 
URANJEK: Poleg tega je Avstrija svoje podrejence razlastila lani, ko je Evropski parlament že sprejel direktivo, mi pa smo to storili že konec leta 2013, ko so obstajale le smernice. Takrat so bili po ukazu Banke Slovenije razlaščeni imetniki 600 milijonov evrov obveznic in čez 100 tisoč delničarjev domačih bank. 
Dr. BOŠTJAN JAZBEC (guverner Banke Slovenije, 11.2.2015): Je bilo zahtevano s strani Evropske komisije, da v kolikor se uporabi davkoplačevalski denar za dokapitalizacijo bank, ena izmed zahtev je bila tudi, da se v celoti izbriše kapital bank in pa vsi instrumenti, ki so predstavljali podrejen kapital. 
URANJEK: Ali je bil ta izbris ustavno sporen, že eno leto odloča ustavno sodišče. To še vedno čaka na pojasnila Evropskega sodišča glede izbrisa. Avstrija recimo ni prosila Evropskega sodišča za pomoč. Zato zastopniki izbrisanih upajo, da bodo sodniki v Luksemburgu čim prej odgovorili. 
STANKOVIČ: Vsak dan, ko Ustavno sodišče ne odloči, pomeni novo finančno obveznost za republiko Slovenjo. Povejmo, da, bom rekel, da so zakonite zamudne obresti 9%. 
URANJEK: Če bo Ustavno sodišče razsodilo v prid tistim, ki jih je banka razlastila, jim bo morala Slovenija poleg 600 milijonov evrov vrniti tudi okoli 100 milijonov evrov zamudnih obresti. To pa bo zelo draga poteza države, račun pa bomo spet plačali davkoplačevalci. 
PESEK: Dober večer spoštovana gosta, gospod Karel Lipnik iz Financ in gospod Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Če je nekaj protiustavno, gospod Lipnik, v Avstriji, ni nujno, da je tudi v Sloveniji?
KAREL LIPNIK (Finance): To je res. Naša zakonodaja je drugačna kot avstrijska. Lahko se nanaša na druge težave in to, kar so Avstrijci naredili, ni nujno, da se bo zgodilo tudi v Sloveniji. 
PESEK: Zdaj bomo sicer pravno dlakocepili, gospod Verbič, a drugače ne gre. Prosim, da smo konkretni in jasni. Avstrijsko ustavno sodišče ugotavlja tri kršitve, retroaktivno spreminjanje pravil, poseg v pravico do zasebne lastnine in neenakopravno obravnavo podrejenih upnikov. Katerega od treh argumentov ima tudi slovensko ustavno sodišče, kaj velja tudi za naše razlaščence od tega?
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): No, vse to in še več. Odvisno tudi od konkretnega primera. Naj pa izpostavim, da nikakor ne gre za…
PESEK: Saj govorimo o konkretnem primeru. Če lahko…
VERBIČ: V slovenskem primeru je nekaj razlik vendarle od posamezne banke do posamezne banke. Med imetniki podrejenih obveznic in med delničarji in podobno. Zato pravim, da je vendarle tukaj odvisno, kateri momenti protiustavnosti pridejo v poštev pri posameznem vprašanju bolj izrazito. Vendar pa v slovenskem primeru, če smo ravno pri tem, prideta v poštev pa vsaj še dva, torej kršitev pravice do sodnega varstva in pa do uporabe pravnega sredstva. Slovenska novela zakona o bančništvu, ki jo izpodbijamo, oziroma je predmet ustavne presoje, namreč niti ne dopušča možnosti prizadetim, da bi sploh sprožili, uporabili pravno sredstvo ali sodni postopek. 
PESEK: To se je pa že v številnih odprtih pravnih primerih tudi z drugih področij izkazalo za zelo neugodno. Ampak gospod Lipnik, Alenka Bratušek, ena od treh akterjev znamenite slovenske trojke, pravi naslednje: vzporednice med Avstrijo in Slovenjo je težko vleči. In sicer navaja kot argument: Slovenija je to naredila s sistemskim zakonom, ukrepe pa je sprejela Banka Slovenije. Avstrija pa je za sanacijo Hypo banke sprejela poseben zakon, ki je določal tudi ukrepe. V Avstriji naj bi šlo za lex specialis, pravi ona, ki je določal samo sanacijo ene banke, pri nas pa za sistemski zakon. 
LIPNIK: Pravice, sploh lastnikov obveznic, se s tem ne spremenijo. Se pravi, še vedno gre za poseg v pravice, ki so jih imeli takrat, ko so bile obveznice izdane. In če pogledamo ob tem primeru v bistvu te podrejene obveznice, ki so sporne, so imele edino bistveno razliko v primeru stečaja, kdaj so poplačani upniki, se pravi, kdaj se poplačajo. In s tem, ko je bil naknadno določen nov zakon, niso bili porezani po stečajni zakonodaji, ampak po tem zakonu, seveda obstaja ta nevarnost, oziroma to, kar trdijo obvezničarji, da so jim bile za nazaj kršene pravice. 
PESEK: Zdaj naše Ustavno sodišče čaka na odgovor Evropskega sodišča. Če ga do konca leta ne bo in če odločitve ne bo, kaj to pomeni?
VERBIČ: Če dovolite, vendarle ključno vprašanje v primeru zgodbe avstrijskega ustavnega sodišča je zelo jasno in nespregledljivo sporočilo, da je poseg v pravico do lastnine protiustaven in ne glede na to, ali gre za slovenski ali za avstrijski primer, ali katerokoli drugo članico EU, je to protiustavno. In ne glede na to, ali gre za lex specialis ali za zakon, kot pri nas, ki je tudi neke vrste lex specialis, kajti napravljen in predlagan je bil zato, da se izvede to razlastitev, kot je bila izvedena, je to protiustavno. To je en moment. Drug ključen moment pa je to, da se je, kot izhaja iz avstrijskega primera, seveda treba vprašati, zakaj, glede na pristojnost, zelo jasno, ko gre za vprašanje ustave in ustavnosti zakona, v naših primerih še več protiustavnih momentov, kot v Avstriji, temu primerno glede na pristojnost ni odločilo že slovensko ustavno sodišče, čeprav v svojem vprašanju v Luksemburg naslavlja ravno to in pripoznava, da je šlo tudi nedvomno v tem primeru za poseg oziroma kršitev pravice do zasebne lastnine. Kar pa je, glede na zelo jasno sporočilo v Avstriji in to je pomembno ne samo z vidika državljanov države, pač pa tudi prostora zaupanja v pravni sistem in pa gospodarskega, ekonomskega okolja investitorjev, osnovno sporočilo v Avstriji, tudi predsednika njihovega ustavnega sodišča, poseg in izbris imetnikov kakršnihkoli investitorjev ni dopusten, ni sprejemljiv. 
PESEK: Ampak še ena stvar se ponuja. Če pogledamo, kako so se druge države odločale, ko je šlo za vračanje oziroma za te izbrise. Recimo Španija, 4 banke, poplačali so 85 do 89% terjatev. MI smo v prispevku slišali, pričakuje se, da dobijo vse vrnjeno, pa še, ne vem, mislim, da se je govorilo o 9% obrestih. To ni nujno, da bo tako. 
LIPNIK: Zdaj, če bo sodišče izglasovalo, potem…
PESEK: Mislite, da bo sodišče v tem primeru določilo tudi v kolikšni meri so upravičeni imetniki do povračila…?
LIPNIK: Ustavno sodišče do ne. Ustavno sodišče bo ugotovilo samo, ali je prišlo do kršitve ustave ali ne. In potem sodni postopek teče po drugi strani. In seveda v skladu z zakonodajo se zna zgoditi, da bodo lastniki podrejenih obveznic dobili vrnjeno vse oziroma izpolnjeno tako, kot bi bilo treba. 
PESEK: Časa pa ne moremo določiti, kdaj naj bi se to zgodilo?
VERBIČ: Možnosti, ki jih ima Ustavno sodišče, je seveda več. Ne drži, da lahko zgolj razveljavi zakon. Pač pa lahko da tudi zelo jasno navodilo nenazadnje zakonodajalcu, torej Državnemu zboru in podobno, kar smo v praksi že videli v kakšnih drugih primerih. Tisto, kar pa je pri tem pomembno tudi glede na odločitev v Avstriji, pa je možnost, da se vendarle iz tega naslova mora tudi izvršna oblast lotiti reševanja tega vprašanja in tukaj cm je primer z Nizozemske, kjer so nemudoma vrnili prizadetim tisto, kar jim je šlo, vključno z obrestmi, vendarle primer, ki bi ga kazalo iz tega naslova upoštevati. In spričo zelo jasnega signala tudi realizirati. 
PESEK: Bomo spremljali časovnico. Hvala lepa obema.
LIPNIK: Hvala
VERBIČ: Hvala vam. 

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 31. 07. 2015 
Termin: 22:16
Trajanje:10