smo priča ostrim spopadommed politiko in gospodarstvom. Vladaje začela protitajkunsko vojno proti pe-ščici Ijudi, ki se hocejo polastiti ključnih gospodar-sklh stebrovv državi. Kako gledate na ta spopad?Gre •z.n proces, ki se je verjetno začel že zMarkovičevo privatizadjo. Oblast oziromapolitika je takrat ukrepala in prepredla taknačin lastninjenja, kar bi bilo verjetno snii-selno narediti tiidi danes. Lkrepati je Lreba spravsnjo mero. Če nckdo miino zakonodajedobi kvalifidrani delež podjetja, to je nad24,9 odstotka, je trcba ti.sti delež odproda-ti. Ob preglednem prevzemu bi nanircčmali delničarji dobili prev~emno premijo.Menedžerske prevzeme jc povzročil umikdržave iz gospodarst'a, ko ,so se nienedžerjiv strahu, da bodo njihova podjetja postalapodruznice muldnacionalk, lotili različnihprojektov oblikovanja stabilnega lastnistva.Na koncu se je izkazalo, da vsak skrbi lezase, in so postali lasmiki.Se vam zdijo menedžerski odkupi, kakor so biliizpeljani v BTC, Airtocommerceu, SCT, Merkurju innazadnje Pivovami Lasko, ustrezna oblika privati- 'zacije nekdanjega družbenega premoženja? Niso bili vsi izpeljani enako. Tam. kjer je/ bila plačana prevzemna premija in kjer scmali delničai-ji vedeli. da prodajajo nekemuprcvzemniku, zadeve niso sporne.Na primer?Merkur je gotovo tak primer,Kaj pa z vldika, da za prevzem zastaviš delnlceprevzetega podjetja?To je pa drug vidik, ampak cena 400evrov za delnico Merkurja je bila zelo viso-ka. Danes. zaradi nihanja vrednosti delnicpo amcriski nepremičninski krizi, bi bilavredna od 250 do 300 evrov, če sodimo popodobnem nihanju delnice Mercatorja.Kaj pa dmgi prevzemi?Prevzem Pivovarne I.aško, in se kakšne-ga bi nasli. je bil izveden na skrivaj. To jesporno. Kot rečcno, mislim, da jc problemzlahka rcšljiv s poznejšo revizijo, tako kotjc bila opravljena revizija po Markovičeviprivatizaciji.Kako ste gledali na laški prevzem Uniona takratin kako gledate danes?Naš inštitut je bil v spor vključen s študijoslovenskega trga pijač. Ta je pokazala, daima pivo močne substitute v drugih pijačah.Študija je imela tudi uglednega recenzenta,Nobelovega nagrajenca Hausmana, ki jo j'eocenil za korektno. Tudi če bi nekdo strnilcdotno proizvodnjo piva in ne bi bil niogočuvoz tiijega piva, )'e konkurenca drugih pi-jač, zlasti vina, tako močna, da se prav dostis ceno piva ne da narediti. Razen če bi seodločili za radikalno zmanjšanje njegoveproizvodnje,Čepravje bilo tudi nekaj kritik...Kolikor sem sledil, je bilo o tej temi vdncvnem časopisju nekaj prispevkov 2 iz-razito prepoznavno osebno noto. Če semprav razumel. so temeljili na domnevah,da pivo nima močnih substitutov in da jenenienjalna dobrina, da torej tuji ponudnikina našem trgu ne morejo konkurirati. Ra-zlog bi lahko bile različne ovire. od visokihtransportnih stroškov do administrativnihomejitev. V tem primeru bi Pivovarna La-ško po prevzemu Uniona pivo v Slovenijipodražila.Kako na ta prevzem gledate danes? Bi bilomorda bolje na trgspustitl tujo konkurenco?Tuja konkurenca je prišla, saj je v super-marketih na voljo kar nekaj vrst piva. Sam,čeprav nisem velik pivec piva, bi si želel mednjinii tudi kakšne češkc znamke. S stališčadclovnih mest in pobiranja davkov jc zaSlovenijo vseeno, ali imamo pri na.s enoali pa dve pivovarni. Pomembno je, da tudipotrošniki lahko izbiramo med najboljšimiproizvajalci piva.Vendarso na prodajnlh policah pomaknjenaboljvstran. Mislim, da ne. Postavljena so na dobro vi-dna mesta. So pa običajno drazja, saj dornačiproizvajalec s predatorskimi, zelo nizkimicenami ohranja velik tržni delež, kar ni ničnenavadnega. Seveda je to lažje, če imatepivo union, ki je nekoliko lažje, in laško, kije nekoliko težje, saj tako pokrivate večji delpotrošnikov. Bolj zanimivo se mi zdi vpraša-nje, kaj je s prodorom slovenske pivovarskeindustrije na najzahtevnejše zahodne trge.Koncentracija ponudbe bi morala tak pro-dor omogočiti.Vendar tu ni konec zgodbe. Kako vpliva koncen-tracija proizvodnje pijač in prevladujoče trgovskeverige v enih rokah na naš trg?Verukalne povezave so lahko sporne, kerbi potem trpela pcstrost ponudbe, če ne bibilo konkurenčnih supermarketov, kot je naprimer Interspar.Čeprav ima skoraj polovico manjši tržni delezkot Mercator?Delovanje trgovin na drobno je pri nasdoseglo raven, pri kateri se domneva, daima potrošnik avtomobil, zato morajo bi-ti pri trgovskih centrih velika parkiri.šča,ni pa treba, da so posejani zelo na gostopo naseljih. V tem smislu sta Interspar inMercator enako dosegljiva. Če opazujemorazvoj trgovine na drobno v ZDA, bo prinas verjetno sledilo obdobje povečanegapomena prodaje v diskontih z izjemno niz-kimi cenami. Videli bomo, ali bodo izrinilivelike supermarkete.Vlada je v sklopu protitajkunske vojne sprejelazakon, kl prepoveduje zastavo delnic prevzetegapodjetja za pridobltev posojila. Se vam zdl, da jenaredila dovolj?Ukrep zagotovo ni dovolj, je pa smiseln.Če vrcdnost delnic pade in pod)etje ne po-slu)'e dovolj dobro za odplačevanje posojila,sc lahko znajde v težavah mdi banka, ki jedala tako posojilo. Morebitne likvidnostnetežave banke so že makroekonomski pro-blcm. Govorimo o tako imenovanem sis-temskem tveganju in možnosti verižnegabankrota. Pravite, da ukrep ni zadosten. Kaj bl še bilotrebastoriti?Očitno ni zalegel. Nekatcre sankcije bibilo treba zelo jasno zapisati.Razlastitevje pri nas mogoča.Razlastitev oziroma zaplemba nezakonitopridobljenega premoženja je mogoča, čeje bilo storjeno kaznivo dejanje, in nas ka-zenski zakonik takšno sankcijo predpisuje.Zgolj kršitev prevzemne zakonodaje pa jeprekršek. Nekako tako kot prečkanje cestena nepravem kraju.Nekaj sva že rekla o vplivih velikanskih posojilza menedžerske odkupe na naš bančni slstem. Ka-kšen je čmi scenarij in kakšen najbolj stvaren?Črni scenarij je ponovna sanacija bank.Nobenega dvoma ni, da če bodo bankcspet zašle v likvidnostne težave, bo moraladržava ravnati podobno kot v prvi polovicidevetdesetih. Ko se je kriza na trgu nepre-mičnin lani prenesla tudi v bančni sistem.so najrazvitejše zahodne države, ZDA, VelikaBritanija, Nemčija, poslovnim bankam takoali drugače priskočile na pomoč.V kroglh okoli Mllana Kučana in tudi SLS so ve-dno poudaijall pomen družinske srebmine. Kakogledate na pozlve, da morajo najvecja in najboljšapodjetja ostatl v slovenskih rokah?Načeloma ni pomembno, kdo je lastnik.Če vzamemo nemško avtomobilsko indu-strijo, je z vidika delovanja njihovega gospo-darstva vseeno, ali je to neko koncentriranodružinsko podjetje, kakršno je BMW, alipodjetje z razpršenim lastništvom, kot jepri Volkswagnu, ali pa je lastnik iz tujine,kot pri Oplu. 2 vidika normalnega življenja,ustvarjanja blaginje in dodane vrednosti,je zlasti pomembno, da imajo ta podjetja vdani državi dste funkci)'e. ki prinasajo doda-no vrednost. To pa ni rutinsko delo, ampakrazvoj, finance, trženje idr., in če pride dotega, je več kot hvalevredno. Na drugi stranipa lahko iniamo zelo uspešno podjetje, ki gaprevzame velika korporacija in ga spremeniv podružnico, pri čemer odpravi ali zmanjšastevilo najkakovostnejših delovnih mest. Na »Zgolj kršitevprevzemne zakonodajeje prekršek. Nekakotako kot prečkanjeceste na nepravemkraju.« koncu lahko podjetje cclo oclpdjejo iz drža-ve. kor so storili s Tobačno rovarno. Z vidikanovega lastnika je bil ta premik verjetnosmiseln. z vidika življenjskega standarda vSlovcniji pa ne. Vprašanje je sicer. kaj lahkotu slovenska ckonomska oziroma razvojnapolitika stori. Najpi-eprostejši ukrep je, dalastniškega deleza v nekem pomembnempodjctju, če ga ima, ne proda.PredsednikZaresGregorGolobičje napovedal,da bo v naslednjem mandatu pritisk gospodarstvana politiko še močnejši. Se strinjate s to tezo?Pritisk gospodarstva na politiko vednoobstaja. Poglejmo primer, ko neki velik inpomembcn gospodarski subjekt zaide vtežave in pride k državi po pomoč. Če bise ohlikovala skupina zelo bogatih Ijudi, biverjemo podobno kot Berlusconi s finančni-ini vTvodi in medijskim vplivom, vključno 7.vasiin časopisom, izvajali pritisk na politiko.Potem bo stvar vrednot teh Ijudi, kako bodotakšno situacijo izkoriščali.Torej nasprotujete tujemu lastništvu Zavaro-valnice Triglav in Telekoma?Cc bi se zavarovalnica spremenila v po-družnico tnje mulrinacionalke, bi zanesljivoizgubila celo vrsto delovnih mest in tudivelika sredstva, ki jih ima za kritje škode. Tadenar bi se poiem vrtel nekje drugje. Karzadeva Telekom. sc pri nas začenja velikakonkurenca, zlasd s tehnologijo, ki teineljina brczžični komunikaciji. Obetaju se namzanimivi časi, ko se bodo prepletali različnilastniki teh ponudnikov. S prihodom teh-nologiie. ki ne potrebuje omrcžja, se bo rrgše dodatno zaplciel. Po drugi strani lahkoTelekom posrane igralec na tem trgu |3rinas in v drugih delih EU.Vprašanjeje, kolikoje konkurenčen.Če prav razumem. so telekoniunikacijskapodjetja na priliud konkurence odgovorilas konsolidacijo oziroma združevanjem prejločenih storitev. V našem primeru torej Tele-konia, Mobitela in Siola. V tej povezavi ]c nasponudnik omenjenil-i storitev zelo močan zezaro, ker ima vcliko prodajno mrežo. Sodelujete pri pisanju altemativnega vladnegaprograma, ki ga pripravlja vaša stranka SD. Katereglavne spremembe prinaša?Program, trenutno je šc na ravni osnutka,prinasa več svežih sivan. Zelo pomeinbnoje, kako ga bodo sprejeli prihodnji koalidjskipartnerji. saj je tudi od njih odvisen sc iretjiskok Slovcni]e navzgor. Prvi je bil po letia1993 s privatizaci]o. ko se je začel inveslidj-ski cikel v modemizaciio. ki sc se ni ustavil.Drugi je bil z vstopom v Fl'. Tretji bi lahkohil razvojni preobrat. da hi na tcin področjupostali podobno udnkoviti kot nekatereuspešne majline države. deninio Fin.ska. Za-to bo ireba izkoriščati cvropske srrukturncin koliezijske sklade. Sami pa moramo imetiustreznu razvojno politiko, ki bo sledila liz-bonski strategiji, Skladno s to strategijo botreba doseči tri odstotke BDP za razvoj inraziskave ter jih nameniti raTvojnim ccntn >inpo podjctjih. tehnoloskirn parkom, inkuba-torjem, inšdn-itoni in univerzam. Obctaj sespremcnibe pri upravljanju zavodov. Ocirnoso avtorji programa ugotovili, da je zakon,ki je zavode podržavil, preživet. Povcčatibo treba avtonomijo zavodov in njihovoodgovornost za izvajanje svojili iicdog. Trerjasprememha bo na zdravstvenem področju.Pripravlja se projekt. ki bo 01111 igočil Ijudempravočasno zdravsn.-eno oskrbo. Bo pa zah-leval povečanje srcd.stev za zclravst"o. Viriza to se že proučujeio. Osnmek programavsebuje kar nckaj rešitev, ki bodo Ijudemolajšale življenje.V programu so omenjene tudi spremembe nadavčnem področju. Kaj bo novega?Po mojem je naipomen-ibnejse, da do-himo v Slovcniji stahilno davčnu ukolje.Smo, k]er smo, in v reh okvirih bo rrebadelovari. Po osnutku programa se obetajosprememhe pri davku na dobiček. Tn boverjctno spet uvedena da'čna olaisava nainvesriran dobiček, s čimer homo spod-budili nove investicije. Pri dohodnini bonajbrz. vnovič mogoca olajsava za sredst"a.naložena za reskev stano~-aj-ijskega prulilema. Tako bodo mlade družine lažje pri.sledo stanovanja.Pri razrojnem ministrstvu deluje svetza konku-renčnost, ki je ustanovil deset razvojnih skupin,v katerih sodeluje okoli 150 raziskovalcev In go-spodarstvenikov. Njlhova naloga je ugotoviti tržneniše, v katerih bi bila Slovenija lahko v svetovnemvrhu. Ali podpirate ta projekt oziroma all se vamzdi pristop pravi?Razvojna politika je drugačna od mone-tarne, fiskalnc ali zunanjetrgovinske, ki sotako rckoč že kodifidrane. Pri niej poiekatckina med razlidiimi pristopi. Oinenjenipristop jc nekoliko poduben japonskemu,čc bi bil se podprt z ustreznimi finančnimiviri. Banke ali skladi tveganega kapitala bin-iorale podpreti tako sclekcionirane pro-jckte. Če se zgolj ugotavljajo razvojnc prilo-žnosti, grc za nekakšno analitično podporogospodarstvu. Tako bo dobilo informadje,ki jih bo potem bodisi uporabilo ali pa ne.Običajno se tak način iskanja tržnih možno-sti in oblikovanja >'nadonalnih šampionov"bolj obnese v večjih gospodar.stvih, kot sialaponska in Frandja. V slovcnskem primerugre verjetno za studijo.Če prav razumem, naj bi potem dizava finančnopodpria aplikativne raziskave na izbranih podro-čjih in s tem privabila zasebni kapital.Po evrop.skem standardu se država ta-kšnil-i raziska, ki so rržne naravc, loti s sofi-nanciranjem. Standard je okoli 30 odstotkov,in tako spodbudi 70 odstotkov zasebnegakapitala, namenjenega razvoju do prototi-pa. Poznamo pa tudi obrnjene situadje, naprirncr pri Airbusu je več držav članic EUsodelovalo z okoli 80 odstotki sredstev zaraziskave in razvoj.Za naslednjo vlado bo bržkone velik izziv tudivisoka inflacija.Sam sc bojim defladje. Glcde na to. dasmo iineli vi.sjo infladjo kot pai-Tnerji v ob-močju evra. se bomo kmalu znašli preddeflaci]sku krizo. Vi.soka infladja namrečprivede do padca konkurenčnosri. ta pa ,seizkaže kot defladjska kriza. Premalo dela in težave s prodajo izdelkov nato zahtevajor prestrukruriranje gospodarstva. V območjuevra tega ni več mogočc resevati s tečajnopoliriko. ainpak )e z razvojno. Kratkoročnonas resuje socialno partnerstvo. ki prepreču-je spiralo brezposelnosti. Naslednja vlada boimela z ohrEmjanjem tcga parmerstva gotovoveliko dela, Rešitev je v neksibilnosti plačnavzgor in njihovi vezanosti na dobičke,kar je že naredila sedanja vlada.Močan pritisk na slovensko gospodarstvo inprebivalce pomenijo visoke cene hrane in nafteter naftnlh derivatov na svetovnem bgu. Kaj lahkooriroma bi morala nareditl vlada, da inflacija nebi presegla maastrichtskih meril?Svetovne cene so se zaradi globalizacijeoziroma modernizacijfc. kitajskega in indij-skega gospodarsrva začele prcmikati leta1999. Prve so začele narašcari c-ene nafte,slcdila je rast ccn kovin. 1b je vendarie samoomejeno pritisnilo na stroske in inflacijo.Omejeno glede na to, kar se je dogajalov sedemdeserih letih prejšnjcga stoletja.Konkurenca je preprečila, da bi se poviša-ni stroški prev;.ilili na kupce. V zadnjili dvehletih j-e, ob rasti življenjskega standarda vhin-o razvi)a)očih se državali. začelo nara-sčati tudi povprasevanje )-io hrani. Sledilaje rast sv-etovnih cen hrane, ki pa jc močnoprizadela sloje z nizkirm dohodki drugodpo sveru. V tej zvezi so različne ekonomske |politike, tudi slovenska, tako ali drugacevpli-ale na povečanje dohodkov tega delaprebivalst'a. Slovenske razmere so bile v tej zvezi ne-koliko bolj zapletenc, saj so se cene osnov-nih živil zviševale precej holj kot v drugihdržavah obniočja evra. Te podražitve ni hiloniogoce poja&niti niti z večjo konjunktu-ro v Sloveniji kot v območju evra. Vlada biintlaajo lahko zmanjšala z opustitvijo ne-katerih investicijskih projektov, kor ie gra-dnja avtocestnega križa, vendar bi moralažrn-ovari stevilna dclovna mesta in učinkebrc'/. dvoma dobrega r;-iz.'ojnega projckta.To pa ni smiselno.Katera na|višja cena tekocih goriv bo še spre-jemljiva za industrijo, potem pa se bo ta obrnilak drugim energetsklm virom?Ker ]e vo/.ni park, od avtomobilov, letaldo ladij, vezan na nafto, neka meja moraobstajati. Če bo draga nafta privedla do re-cesije v sven-i, bo njena cena padla. Pri ravniin dinamiki cen nafte od leta 2004 dalje jezanesljivo oblikovana spodbuda za razvoj |in uvedbo alternativne telinologije, ki bozapogon vozil potrebovala drngo vrsto ener-gi|e. Ali bo to clcktrična, vodikov-a ali katcradrnga, ho pokazala sdekci)a na ti-gn. Vendarpoložaj ni preprost. Mislim, da se bo morala 1razvojna politika - EL, ZDA alijaponske,morda pa tudi koordinirano - odločiti zaeno od možnosti in postaviti onirežje zapolnjenjc vozil s to vrsto encrgije. Tako sebo povečalo povpraševanje po električnienergiji, sledile bodo novc težave oziromapotreben bo dodaten invesridjski cike) nateni področju. V kopenskem transportu je mogoc povečan pomen želcznice. Končnoselekcijo bo slcjkoprej opravil trg.Na Htvaškem, v Italiji, Avstriji je nafta dra~a kotpri nas. Mislite, da bo po volltvah kaj dmgače, alipa bo vlada še vedno tlščala cene navzdol?Maloprodajne cene so še vcdno pri;a-gojene času. ko je bila cenovna prožnosrpovpraševanja po tekocih gorivih izrednomajhna. Najlaj-je je bilo ohdavciti bencin. kerso ga Ijudje tudi po obdavčitvi uporal-iljali vpriblizno enakih količinali. V ceni hencinaje se vedno prihližno polovica dajatev. Zznižan)em teii dajatev je rnogoče zmanjsancene tekočih goriv, zlasri bencina, vendar)e potem treba najti druge davčne virc zapokritje javnofinančnih izdatkov. Verjeti-K)bi poteni bolj obdavčili clekn-iko.Kako ocenjujte delo vlade kot član strateške-ga sveta?Zelo gladko je stekel prevzeni fvni, nmv:>-teno so potekala infrastTLiktiirna vlaganja,cnergetska nekoliko zamujajo. zacTtana )ebila gradnja nov-ih poslovnih con, logisticniliin razvojnih centi-ov po drz.av-i. odprti sta biiitelinološki coni v Ljubljani in Ccljn. sloven-ska ekonomska politika se jc vkljnčevala -socialno partnersn.-o. ckonom.ska polirik;ije z dvigom minimalne plače in dodatnimidavčnimi olajsavami pomagala Ijudcm znižjimi dohodki, ki so jih še zlasti prizadeleobčurne podražitve 1-u'anc, zmanjsal se je ja -ni dolg (če ga ne bo uvedl~a vinjer povecalaza nekaj milijard evrov) in okrepili .si-no sekot gospodarska inetropola jiigna državna ponioč Istrabcnzu z njegovimvklJLičevanjem v iržen)'e električne cnergi]e,proizvedene ~' NEK. •icz.ave pri nekaterihod našterih projektov sc siccr vlečejo žeod prejsnjih vlad, vcndarjih ta ni odpravih.Sporne so bile kadrovske zanienjave, ki si i.v-saj menc, spominjale na čase upo.srcvania"moralnopolitičnih k'alitet». SIaba tolažl~a)e, da so podobno počele že prejsnje vladf.Se morda zanimate za katero funkcijo v nasle-dnjivladi?ZapletTOo vprasanje Odvisno je od ko-alicijskih parmerjcv in kadra. ki bcj izvajalprogram. 0 tem je še prekmalu govoriri. Vveselje in čast mi bo. če me bo novi pred-sednik vlade pnvabi] za člana vladnega stra-teskega sveta. 9LUKA JAKŠE »Problem skritih menedžerskih odkupov jezlahka rešljiv s poznejšo revizijo, tako kotje bila opravljena revizija po Markovičeviprivatizaciji.«

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Jakše Luka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 04. 06. 2008
Stran: 42