SLOVENHA 1E NA NEVARNI PRELOMNICI. VEČ PODJETNIŠKEGA KAPITALIZMA SPREMLJA VEDNOMANJ DEMOKRACIJE, SOCIALNE VZDRŽNOSTI IN SVOBODE IZBIRE : DR.BOGOMIR KOVAČ Pred tednom dni je stekla uradna objava prevzemne po-nudbe za kranjsko družbo Merkur, ki sproža vrsto pomem-bnih vprašanj o sedanjem krogu privatizacije in daje neka-tere nove odgovore o značaju slovenskega kapitalizma. Vospredju sta

dva povezana procesa. Prodaja državnega pre-moženja v slovenskih podjetjih in spektakularni menedžer-ski odkupi podjetij. Prvi naj bi vodil k depolitizaciji gospo-darstva, drugi v nastanek domačega sloja kapitalistov.Oboje pa prinaša pomembne gospodarske, socialne in poli-tične posledice. Slovenija je na nevarni prelomnici. Večpodjetniškega kapitalizma spremlja vedno manj demokra-cije, socialne vzdržnosti in svobode izbire.Državni svet je sredi oktobra na vlado Janeza Janše naslovilvprašanje glede ocene učinkov privatizacije in prodaje dr-žavnega premoženja v slovenskih podjetjih. Državni svetzagovarja domače lastništvo in državno vlogo v strateskopomembnih podjetjih. Vlada nasprotno v vseh dosedanjihrazvojnih dokumentih dokazuje, kako je privatizacija po-goj za povečanje konkurenčnosti in depolitizacijo slovenskega gospodarstva. Prodaja državnih deležev prek Kada inSoda ni sporna, ekonomsko je celo zaželena. To še posebejvelja za podjetja, ki delujejo v normalnih konkurenčnihrazmerah. Težava se pojavi pri podjetjih, ki imajo velikotržno moč ali pa so strateško pomembna. Z ekonomskegavidika je namreč zasebne monopoliste še težje obvladovatikot državne, za strateškimi podjetji pa lahko stojijo legitim-ni "nacionalni" interesi. Hkrati pa privatizadja ne zagotav-Ija sama po sebi večje konkurenčnosti. Ta je odvisna zlastiod odprtosti trgov, večjega spodbujanja javno-zasebnegapartnerstva in učinkovitega nadzora.Prav tako imamo v zadnjih letih izvrstne dokaze, kako pro-daja državnih deležev domačim ali tujim lastnikom dejan-sko sproža novo politizacijo in zgolj drugačno prerazdeli-tev politične moči. Rešitev pa je vendarle preprosta. Če že-limo podjetizacijo države, potem ji pripada tudi določenalastniška funkcija. Zakaj bi se povprek umikala z delniškihtrgov, če so tu donosi večji kot dolžniški stroški in če s temlahko znižuje davčne obveznosti zasebnega sektorja. Poli-tično zlorabo lastnine lahko odpravimo, če država postanezgolj portfeljski lastnik, upravljavske delnice pa zamenja zaprednostne. Samo v družbah, ki so posebnega pomena, bisi država zagotovila ustrezno prevladujočo glasovalno pra-vico ali druga finančnopravna varovala javnih interesov.Ključna resitev je torej depolitizacija lastninske funkcije, nepa privatizacija sama po sebi.Merkurjeva zgodba je zgolj logično nadaljevanje privatiza-cijske zgodbe, pomembna pa ni samo zaradi svojega obse-ga, temveč ekonomske elegance in odprtosti, ki jo zagotav-Ija njen dober javni razlagalec, Bine Kordež. Slovenski me-nedžerski odkupi (MBO) so nekaj posebnega. Nastajajo vvelikih m uspesnih podjetjih, njihova privatizacija potekaprek velikega zadolževanja posrednih družb v lasti mene-džerjev, končajo pa v dokončnem izrinjanju malih delni-čarjev. MBO v razvitem tržnem svetu ima običajno nasprot-ne lastnosti. Model velikih slovenskih MBO je pred leti zakoličil BTC, uspešno nadgradnjo sta uprizonla pozne)e SCT, ACH in tudi drugi, vsi pa so prestali vse fi-nančnopravne in politično-moralne presoje takšnih prevze-mov. Merkurjev pristop s tega vidika pomeni zgolj variaci-jo modela, ki se je do sedaj izkazal kot uspešno menedžer-sko orodje za očitno želeni razvoj slovenskega "super kapi-talizma" (Reich).Z ekonomskega vidika so zadeve navidezno čiste. NakupMerkurja je rezultat osebnih odločitev in interesov njego-vih menedžerjev, kar je ekonomsko legitimno. Ekonomskologična je tudi pot s finančnim vzvodom, kjer prevzemnadružba Merfin, d. o. o., v lasti 67 menedžerjev z zunanjimzadolževanjem in s pomočjo še treh članov konzordja izpe-Ije odkup dodatne petine Merkurja. Vse skupaj poganjaideja, da se prek rasti podjetja povečuje vrednost premože-nja m da se prek refinanciranja postopoma amortizira tudidolg. S teoretskega vidika MBO menedžerje napravi za last-nike in s tem odpravi problem zastopanja. Toda težava tičina ravni finančnega vzvoda (LBO). Če menedžment poznapričakovane vrednosti in razpored verjetnosti, potem pozna tudi pričakovane koristi in stavi na njihovo maksimira-nje. To pa predpostavlja goro relevantnih informacij (Mar-kowitzev algoritem), ki jih seveda nima. In če je hkrativrednost podjetja neodvisna od strukture kapitala (Modi-gliani in Miller), potem celotna konstrukcija naših MBO inLBO vsaj teoretsko temelji na sistematičnem podcenjevanjuprihodnjih tveganj. V realnem svetu na podobna tveganjapri tem naletijo tudi banke, ki financirajo zadolžitvenikrog in ZDA so leta 2007 dober primer te samoprevare. Čese znajdejo v skupnem krogu recesijskih tveganj eni indrugi, je lahko na koncu v težavah tudi država. Vse torejtemelji na optimizmu večne rasti in pozitivnih tržnih vred-nosti družbe. Oboje podpirajo čudaška deregulacija trgakapitala, slaba zakonodaja m pasivnost vlade ter ključnihregulacijskih in nadzornih institucij (ATPV).S političnoekonomskega vidika je težava še večja. Četudi sonakupi ekonomsko pregledni in formalno neoporečni, ni-ma vsakdo možnosti sodelovanja. MBO so dejansko modelizključevalne ekonomske demokracije. Menedžerji najprejiz privatizacije izključijo druge, potem sicer nekaj tvegajoin bodo verjetno obogateli šele na dolgi rok. Tako na enistrani omejujejo svobodo izbire, hkrati pa dramatično po-večujejo socialne razlike. To pa spodkopava temelje eko-nomskega liberalizma in ogroža vzdržnost demokratičnesodalno tržne družbe. MBO v tranzicijskih razmerah kon-centrira ekonomsko in politično moč. Navidezno nenavad-no, toda slovenski MBO cvetijo v razmerah, ko privatizira-ne korporacije neposredno osvajajo medije in vstopajo vpolitični prostor. Menedžerji postajajo politiki, kapital pase znova politizira. Ta zamenjava je za demokracijo enakonevarna kot klasična politizacija gospodarstva.Ekonomska ideologija trga se pri MBO spreminja vmenedžersko religijo, Kordež pa je njen dežurni pridigar.Merkurjeva zgodba je zgolj metafora za globlji razmislek orazmerju med zaprtimi delniškimi družbami in odprtodružbo tržne ekonomije. Dokler je se čas in nimamo statu-sa žrtve! X ZEKONOMSKEGAVIDIKAJENAMREČZASEBNE MONOPOLISTE ŠE TEŽJE OBVLADOVATI KOT DRZAVNE, ZASTRATEŠKIMI PODJETJI PA LAHKO STOJIJO LEGITIMNI "NACIONALNI" INTERESI.



Medij: Mladina
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 09. 11. 2007
Stran: 35