aja lani je krogdirektorjev nazajtrku revijeManagerživahnorazpravljal o napovedanem izsto-panju državnih skladov iz lastni-štvapodjetij. Bine Kordež, predse-dnik uprave Merkurja, v kateremsta imela takl-at Kad in Sod za lasmanj kot četrtinski delež, ni kazalposebnega navdušenja nad pro-dajalsko vnemo države. Vsaj netako, da bi s tem izzval prevzeme.»Prctirava sc s tem, da se moradržava povsem umakniti iz podje-tij, navsezadnje mora imeti nekjenaloženo premoženje,«je dejal.Cez dobrega pol leta sta državnasklada na dražbi prodala Merkur.Deležje kupil Engrotuš - v

dogo-voru z upravo Merkurja, kot sejepokazalo pozneje. Bine Kordcžje konec letošnjega oktobra sku-paj s še 66 sodelavci. združenimiv družbi Merfin. najavil mana-gcrski prevzem Merkurja. Mcdprevzemnikije Kordež glavni, sajima sam 31 odstotkov Merfina.V lllči na začetku omenjene izja-ve o nepotrcbnosti popolnegaumika države se zdi Kordeževo današnje zatrjevanje, da o mana-gerskem prevzemu pred letomdni še ni razmišljal, dokaj prepri-čljivo. Navsezadnje je v zadnjihtreh letih, korak za korakom, žcbrez tega dovolj spretno zavaro-val svoj položaj pred državo. Koje leta 2004 iz Merkurja izsto-pil EBRD, sta se namreč medMerkurjevimi pomembnimilastniki poleg državnih skladovin KD Group utrdila sklad NFDin Gorenjska banka (GB). V GBima Merkur enako pomembendclež, z njo paje bil povezan tudiNFD. Koje lani spomladi še KDGroup prodal svoj delež Savi(kije še trdneje povczana z GBin NFD), je obrambna naveza vMcrkurju postala skoraj nezlo-mljiva. Obrambaje bila za BinetaKordeža prav lani izjemnopomembna, saj sejejeseni njego-vemu nadzornemu svetu iztekalmandat, po že ustaljenem vzor-cu mu je grozilo, da bi v novemzavladali vladi bližji nadzorniki,ki bi ga lahko pozneje po avojemokusu zamenjali.Ce je mrežo medsebojno pove-zanih lastnikov Kordež sprva res Danes misLim drugačePred samo tremi leti je bil ves Mercator na borzi vreden lenekoliko ve6 kot danes Merkur, a je Jankovič rekel, da bi mana-gement ne mogel kupiti ve6 kot četrtino. Kako to, da za vas todanes ni preveč?Tudi Merkurje bil pred petimi leti veliko cenejši, pa ga nismo kupili.Okolje se spreminja, pojavijo se nova spoznanja, najdeš nove vire,animiraš lastnike... Glavno paje, da verjameš v rast podjetja in ti uspes svojo zgodbo prepričati banke, da financirajo nakup.Jih pred petimi leti ne bi mogli?Morda, a nismo o tem razmišljali. Pred 10 leti, koje bil Merkur vrcden10-krat manj, bijih težko. Banke, posebno tuje, ki nas zdaj večinomafinancirajo, danes drugače gledajo natakšne naložbe. Slovenijaje manjtvegana, vstop v EU in prevzem evra sta veliko pomagala.Vas prizadene, ko vas uvrščajo med tajkune?S tem se ne obremenjujem pretirano. Zdaj nimamo še nobcnegapremoženja, imamo posojila. Če nam bo v prihodnjih petih dodesetih letih uspelo podvojiti vrednost Merkurja, bomo šcle lahkoodšteli stroške financiranja in računali, kolikoje plusa. Verjamempa, da ga bomo imeli. Kakoje Bine Kordež od nasprotnikapopoLnega umika države postaL prevzemnik Merkurja, Ali mislite, da v Sloveniji so tajkuni in kdo so?Čejetajkunstvoneupravičenainnepreglednapridobitevlastništva,mislim. dajihje v Sloveniji zelo malo. Pred 10 leti so bila podjetjavrcdna desetkrat manj kot danes in kdorkoli je imel pogum kupo-vati delnice, sije lahko pridobilveliko premoženje. Neupravičenoje takšne Ijudi podcenjevati z besedami, ki imajo negativno kono-tacijo.Zakaj boste po prevzemu najprej iztisnili vse preostale male del-ničarje, potem pa zaposlenim ponudili ponoven nakup delnic?Žclimo participacijo zaposlenih v lastništvu. Brez iztisnjenja biimeli še veliko drugih dclničarjev. Zaposleni, ki se bodo odločili zanakup z gotovino, bodo imeli enako možnost za zvišanjc vrednostikot mi, dobili bodo enake dividende. prcvzeli pa bodo tudi enakotvcganje kot mi.Koliko se jih bo po vašem mnenju odločilo za to?Šc ne vem. Dejstvo paje, da večina Ijudi nima posebnega interesasodelovati v lastništvu podjetij. Od lcta 1998, koje šcl Merkur naborzo.bi lahko zaposleni kupovali delnice, bile so poceni. Kupilo jih je le sto,400pajihjevscdelniceprodalo. uporabljal predvsem za obram-bo pred politiko ali morebitnimnezaželenim prevzemnikom, paje po drugi strani tudi res, da jetakšna lastniška sestava narav-nostidealnazainanagerskiodkup.Tekmecevni, saj ne bi imeli nobe-ne možnosti. velike delničarje padruži toliko vzajemnih interesov,da ima managen-icnt, če se odlo-či za nakup, njihovc deleže takorekoč že v žepu. Nckateri lastni-ki lahko nastopajo le kot skritifinancerji nakupa v vmesnemohdobju, dokler prevzem šc nizrel. Tudi v Merkurju se je poka-zalo tako: že pred najavo pre-vzemaje Merfin, po Kordežcvihnavedbah, pridobil polovicodelnic Merkurja. Nckateri odtch nakupov so bili tudi cenejšiod prevzemne cene: zagotovoto vclja za nakup 24 odstotkovMerkurja od Engrotuša, ki jih jeprodal Merfinu po cnaki ceni, kotjihje lani kupil od Kada in Soda,to paje za dobro cetrtino manjod prevzcmne cene. Namestoodgovora navprašanje. alije imdali še ima sklenjene vnaprejšnjepogodbc o pravici od odkupa šes kakammi druginii delničarji, jeBine Kordež razložil svoje načel-no nineuje o tcm: »Pomcmbnoje, ali jc tisti, ki je delnice prodal.to prodal zavcstno in prostovolj-no. Cejc na primer neki dclničar- govorim teoretično - prodaldelnice po določeni ccni, za kate-ro je verjcl, da je prava, in jih jeiitikdo kupil in aklcnil pogodboo pozncj.sem odkupu, tu načelnone bi smclo biti težav.«Taksno mnenje utegne požetiprecej neodohravanja. Oziromaga jc že. Netransparentno lastni-stvo, iTiilo rečcno, ni ravno odlika za družbo v najvišji borzni kota-ciji. Odkarje Kordež najavil pre-vzem, seje nanj vsul plaz kritik, odočitkov o izigravanju prevzemnezakonodaje in o privilegiranostimanagcrjev pri pridobitvi posojil,do tega. da bo izčrpaval podjetje.Na kritike Kordež odgovarja: »Too privilegiranosti drži, ker imavsak direktorveč informacij. Avsaleta sem delničarjem lepo pred-stavljal perspektive Merkurja:če kdo verjame in zaupa, je nje-gova stvar. 0 izčrpavanju pa to: vprihodnjih letih bomo vložili večkot 400 milijonov evrov. Le takobomo zvišali vrednost podjetja.Če je kdo zainteresiran za to, smoto mi precej bolj kot politiki aliprofcsorji.«S pridržkom, daje managementdel delnic vendarle dobil ceneje,zadnja trditev drži. Celo finančnianalitiki, ki sicer neizprosno raz-glašajo, kadar se kakšno podjctjeprevzema pod ccno, menijo, da jeprcvzemnaccna spodobna in kažeprimerno vrednost Mcrkurja.Enainpetdesetlctni Bine Kordež,ki gaje Združcnje Manager letosokitilo z nazivom manager leta. bomoral torej, preden bo zares postaltajkun. v Merkurju še dokazovatisvoje managerske sposobnosti inzagotavljati vsaj tolikšno rast kotdoslej. Iz desetletja Kordeževegavodenjasespominjamonekaterihbolj, drugih manj bleščečih potcz.Takoj po prihodu na čelo Merkurj aje pritegnil v podjetje svcž denarEvropske banke za investici-je in razvoj in nekaj slovenskihskladov, s katerimi se je podal vnaložbe v državah naslednicahnekdanje Jugoslavije. Uspcsnoje izpeljal mukotrpcn prevzemsvojega tekmeca, Kovinotehne,a se pozneje opekcl z nakupomBofexa, s katerimje Merkur izgu-bil precej denarja. Mcrkur je podnjegovim vodstvom štirikratnopovečal prodajo, s četrt milijardeCTO' prihodkov pred 10 leti na 1.2milijarde. kolikorjc pričakujejodo konca tcga lcta. m Vita Cajnko Javornik



Medij: Manager
Avtorji: Javornik Cajnko Vita
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ljudje & ideje
Datum: 07. 11. 2007
Stran: 23