Ponudbazanakup delnic SIJ-a družbam pooblaščenkamješe vedno veljavna, kdo bodo kupci vednskega državnega deleža, uprava SIJ-a za zdaj neve PETRALESJAKTUSEK "V tem trenutku niti približno ne vemo, kdo bo naš novi lastnik, pogajanja vodi za to imenovana in pristojna komisija, m kolikor nam je poznano, je sklenjen šele prvi krog pogajanj, drugi krog pa pričakujemo v drugi polovici januarja," je na včerajšnji tiskovni konferend ob predstavitvi rezultatov letošnjega poslovanja družb v skupini Slovenske industrije jekla (SIJ) na vprašanje o poteku prodaje državnega deleža v SIJ-u odgovoril predsednik uprave Tibor Šimonka.
Kot smo že poročali, so med tremi ponudniki za nakup državnega deleža v SIJ-u dve nemšld in ruska družba, vendar vladni pogajalci podrobnosti pogajanj ne razkrivajo. Uprava SIJ-a poslovanje dmžb v letošnjem letu, ko bo čisti poslovni izid dosegel 23 milijonov evrov in bo za tretjino manjši od lanskega, ocenjuje za uspešno, čeprav primer-Ijivi kazald morda ne govorijo v prid tej oceni, poudarja Šimonka in med stroški izpostavlja visoke cene energentov. Najbolje v sistemu petega največjega slovenskega izvoznika je letos posloval jeseniški Acroni, ki je prodal skoraj za tretjino več proizvodov kot lani in dosegel čistf poslovni izid v višini 13,3 milijona evrov. Nekoliko slabše, a solidno je posloval Metal Ravne, tudi glede na dejstvo, da je v mtenzivnem naložbenem ciklusu. Družbi Noži Ravne in Elektrode Jesenice sta poslovali na meji pričakovanega. V prihodnjem letu kljub pričakovanim nihanjem na jeklarskem trgu napovedujejo 17-odstotnorastprihodkov od prodaje, ki naj bi znašala 633,5 milijona evrov, pričakujejo tudi dvajsetodstotno povečanje dobička, izvoz pa naj bi dosegel 74 odstotkov prodaje, povečini na zahodnoevfopskih trgih, zlastf na nemškem m italijanskem. "Z naložbami v letu 2007 v skupni vrednosti 93 milijonov evrov bomo še izboljšali pozidjo na trgu m konkurenčnost, v Metalu bomo na primer prešli na povsem nov programski segment," napoveduje predsednik uprave SIJ-a. V zvezi s prodajo državnega deleža v SIJ-u je vnovič poudaril, da bo cena zgolj eden od elementov, ki jih bo pri prodaji upostevala država, izrazil pa je tudi pripravljenost za rešitev vprašanja malih delničarjev oziroma družb pooblaščenk. "Ponudba družbam pooblaščenkam za nakup delnic je še vedno veljavna, ni pogojena z vloženo tožbo, je pa seveda pravica vodstev družb, da odločajo o njej. Do danes o izpodbojnih tožbah družb pooblaščenk nismo bili uradno obveščeni, te pa po mojem mnenju ničesar ne prejudicirajo, saj so bili sklepi skupščine sprejeti skladno z zakonodajo m akti naše družbe. Ta problematika se bo reševala, če bosta obe strani pripravljeni. V preteklosti smo porabili veliko dobre volje in časa, da bi našli skupni jezik. Ne vem, ali se bodo tudi oni v prihodnjih mesecih omehčali," je dejal Šimonka. Na vprašanje, ali so potencialni kupci seznanjeni s prvo tožbo družbe pooblaščenke inposledično zahtevano odskodnino v višini 27 milijard tolarjev, pa je odgovoril, da so pred pričetkom prodaje morali pripraviti podatkovno sobo, v kateri je predstavljen tudi ta sklop problematike, in da nimajo namena ničesar skrivati ali zavajati kupcev. 0 izračunih družbe pooblaščenke o vrednostih delnice med 140 in 160 tisoč tolarji (knjigovodska vrednost delnice zdaj znaša 41 tisoč tolarjev) pa je dejal, da ga v šoli o tovrstni ekonomiji niso učili, morda pa obstaja paralelna. Male delničarje hočejo opetnajstiti!? Predsednik nadzomega sveta Družbe pooblaščenke Ravne (DPR) Janez KIancnik in direktorica Kristina Slavič sta včeraj ponovno opozorila javnost na neporavnane obveznosti Slovenske industrije jekla (SIJ) do malih deiničarjev. Kot je povedala Slavičeva, sta DPR m jeseniška Lameta prvega decembra vložila izpodbojno tožbo zoper sklepe zadnje skupščine SIJ-a, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve statuta m pooblastilo upravi SlJ-a za nakup lastnih delnic. Kot piše v tožbi, je sldep skupščine izpred dveh let v delu, ki se nanaša na znižanje osnovnega kapitala z 99 na 34 milijard tolarjev, izpodbojen, ker je njegova vsebina v nasprotju z zakonom o privatizaciji slovenskih železarn (SŽ) in zakonom o prevzemu m načinu poravnave obveznosti SŽ v zvezi s programom prestrukturiranja. Spomnimo, da so se zaposleni, bivši zaposieni in upokojenci odrekli pravici do uveljavljanja obresti od premalo izplačaruh plač, pridobili pa so pravico, da te delnice zamenjajo za poslovne deleže do n.ajvfč 20 odstotkov osnovnega kapitala v hčerinskih dmžbah po noiiimalni vrednosti delnic v višini 100 tisoč tolarjev za delnico. Sprejetje sklepa, da se zmanjša nominalna vrednost delnice, pomeni oškodovanje okoli enajst tisoč jn.~ih delničarjev. "Zadnja ponudba Sl]-a in vlade, v njej nam ponujajo od 20 co SO t'soč tolarjev za delnico, za nas ni sprejemljiva, saj smo v zadrijih šestUi ietib d~iniro oplemenitili m bi jo lahko danes zamenjali za riajmanj 140 do 160 u:'oč ;o!.-ir jev za delnico. Dobro je, da dmžbe živijo naprej, vendar mali delničar;' "tp mcremo še enkrat prispevati k sanaciji sistema m biti znova oškodovam, pr<'.v; Slavičeva in pojasnjuje. da se na ponudbo SIJ-a niso odzvali, ker v niej piše. da ne velja, če bo vložena izpodbojna tožba. Po njenih besedah sc tidjtve. d;! se ne želijo pogajati, neresnične, saj že od marca čakajo odgovor o n.oiebirrij zamenjavi delnic za deleže, v skrajnem primeru pa bodo pravico poisfcili n.3 evropskem sodišču. (jd)
Medij: Večer
Avtorji: J. D.,Tušek Lesjak Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 12. 2006
Stran: 9
