MORJA.IMA RAZLOGE, PRAVI. SAIVIŽIVI Z DRUŽINOV HRVATINIH,NjEGOVA ŽENAZDRAVI V BLIŽ-NjEM ZDRAVILIŠČU OBOLELEOTROKE Z ASTMO. ŽE TO JEPRECEj RAZLOGOV, DA JE SVO)ŽIVLJEN)SKI CILj STRNILVOB-SEŽNE EKOLOŠKE NALOGE. EKOLOŠKI NAČRTI LUKE KOPERSO OBSEŽNE)ŠI ŠELE V ZADNJIHLETIH. ZAKAJ? Delo je postalo zahtevnejše leta2003, ko so se začele priprave navstop države v EU in smo moraliceloten pravni red prilagoditi njenimzahtevam. So BILE ZAHTEVE EVROPE TRŠE? Zakon o varovanju okolja smo vSloveniji spreminjali prav tisti teden,ko smo vstopali v EU, vendar smoimeli inšpekcijske preglede iz Brusljaže prej. Pred tem smo se vključevalitudi v vseevropska združenja, s kate-rimi smo sodelovali pri iskanju rešitevsobivanja med pristanišči in mesti.Kajti vsa pristanišča na stari celini soblizu starih mestnih jeder in njihoveturistične ponudbe. Pridobivali smovse okoljske certifikate, ki jih je po-trjeval akreditirani organ. Leta 2005pa nas je presenetilo razlitje nafte.Posledice bi po črki zakona moralaodpravljati država, kerje morjejavnadobrina, a za to ni bila pripravljena.Tako je z uredbo določila, naj po-sledice takšnih nesreč po koncesijskipogodbi - podpisali smojo lani - od-pravlja Luka Koper. In odtlejje ta skrbnaša naloga, 5KRB ZA OKOLJE PA ZAHTEVA NA-LOŽBE. KAKO Bl DELNIČARJEM,TUDI MALIM, Kl )IH )E LUKA KOPERVZADNJEM OBDOB)U OSREČEVALAZ RAST)0 VREDNOSTI, PO)ASNILITE NUjNE NALOŽBE?Morda res ob takšnih stroških kdopomisli, da gre za nujno zlo. Strošek.Toda ekološke naložbe vodijo nepo-sredno do dobička. Ne zahteva jih lezakonodaja s čedalje zahtevnejšiminormativi ovarovanju čistega okolja,temveč so nujnetudi zaradi zato, kermoramo skrbeti za najblizje lokalnookolje.Ekološkenaložbesodelposla,ki zagotavlja dobiček: kolikor pri-jetnejši servis ponujamo ladjarjem,toliko pogosteje se bodo odločali,da pristajajo pri nas, v Kopru. OMENILI STE LOKALNO SKUPNOST,PREBIVALCE BLIŽNJIH KRAJEVNIHSKUPNOSTI, Kl USPEVA)0 PRI ZA-V1RAN)U NAČRTOV 0 ŠIRITVI LUKEKOPER. SO EKOLOŠKE NALOŽBELAHKOJEZIČEKNATEHTNICI, KljlHBOPREPRIČAL,DA)EŠIRITEVLUKE krajevne skupnosti so legitimne. Čebomo s to skupnostjo in drugimiblizu luke našli skupne interese insožitje, potem bomo vsi delali zakoristi nas vseh. VZVOD ZA RAST SLOVENSKEGAGOSPODARSTVA?Lokalna skupnost ima glede ekolo-gije visoke zahteve. In del te skupno-sti sem tudi sam, saj živim v Hrvatinih,ki segajo skoraj do pristaniške ograje.Zahteve »zelenih« iz moje lastne KOLIKOR )E SKRB ZA EKOLOGI)0V PRISTANIŠČU DEL ISTEGA PO-SLA, Kl PRINAŠA DOBIČEK, KAKORPRAVITE, TAKO JE LAHKO SAMADEJAVNOST DOBIČKONOSNA, SA)V LUKI PREDELUIETE ODPADKE,KAJNE? Luka Koper se razteza na soraz-merno veliki površini in ima pestrodejavnost, ki kopiči tudi odpadke. Znjihovo predelavo v koristne izdelkeali polizdelke ustvarjamo dohodek.Imamo namreč lastni centerza ravna-nje z odpadki, iz katerih proizvajamo kompost.Talastnaproizvodnjaje-vekonomskem jeziku - dodana vred-nost k osnovni luški dejavnosti.Izvsehodpadkov.za 25.000 tonjihje na leto, ki jih odložimo na osrednjideponijijih tri četrtine presortiramoin nato predelamo; končnega od-padka je tako le še za četrtino. Tipredelani odpadki so najpogosteježivalski gnoj in rezani les, ki ga kopr-ski komunalci vozijo v luko in ga tupredelujemo v kompost, iz kateregapozneje izdelujejo gnojila. ALI N1 KRIVIČNO,DA)AVNOSTBOL)KOT PREDELAVO ODPADKOV POZNAVAŠO NOVO EKOLOŠKO PRIDOBI-TEV, BARKO KORMORAN, Kl ČISTIMORJE V KOPRSKEM ZALIVU?Tega »ekološkega velikana« ime-nujemo čolniček. Najmanjši je v luškifloti, ki ima štiri lastna plovila. Doslejje njegovo delo opravljala službaza varovanje morja izTrsta, s kateropogodba še velja. 0 lastnem ekolo-škem čolnu pa smo začeli razmišljatipredlani, po znanem velikem razlitju. VSAK DAN? Kormoran je prvo takšno plovilo, šeletos pa bomo dobili še drugo, pre-cej večje. KAKŠEN, KOLIKŠEN PA )E SLAVNIKORMORAN? Meri sedem metrov in pol. Ima dvamotorja. Prvi služi plovbi, drugi pagašenju. Kajti na premcu stoji vodnitop. Na zadku ima krila, nekakšni roki,s katerima ob vzvratni plovbi zajemamorebitro razlitje ali druge odpadkein jih nato vsesa v trup ter predela. Znjim naj oi čistili manjše madeže namorski g;adini, zato ga privezujemov luškem akvatoriju.Konec novembra pa pričakujemodrugo tcwrstno plovilo, precej večjein hitrejše. Tudi z njim bomo lahkohitro pripluli tudi do Sv. Katarine naankaranski strani, kjer je mandrač(javno kopališče); enako tudi domandrača v Semedeli. Dovolj ozkoin kratko 30, da bo lahko manevriralomed plovili. KA) SE ;: MADEŽI ZGODI VTRUPUEKOLOŠKE BARKE? V trupu vsi vsrkani odpadki po-tujejo skozi filtre, ki zadržijo vsoumazanijo, voda pa odteče. KOLIKO )E MOR)E V KOPRSKEMZALIVU LAHKO ČISTO, ČE UPOŠ-TEVAMO, DA MORSKI TOK POTUJEVZDOLŽ HRVAŠKE OBALE IN DAL)E00 ITALI)ANSKE? Presenetljivo čisto je v Kopru.Zunanji strokovnjaki nenehno anali-zirajočistostvodevvsehtrehbazenihin v obeh kopališčih na levi in desnistrani luke. Cistost ugotavljajo odeta 2005. Njihova ugotovitev: vkopališčih ob Ankaranu in Kopru selahko kopamo. OKOLIČANI IN DRUGI SO MORDAPREPRIČANI, DA MOR)E NA)BOL)ONESNAŽU)E LUŠKA DE)AVNOST.ZAKA) SE MOTI)0? Najbolj kritičen je tako imenovanidrugi bazen, kjer se v morje izlivaRižana. Ta reka prinaša predvsemvelike količine blata. Vso nesnagosicer zadržijo čistilne naprave, zatoplačujemonajdražjovodovSloveniji,ki pa je tudi ena najčistejših. ZAKAJ BO DRUGO EKOLOŠKO PLO-VILO DRUGAČNO KOT PRVO? Služilo bo predvsem za obhode.Dokončujejo ga v Italiji. Barko smonaročili brez posrednikov. Gledeopreme te barke so ministrstvi za pro-met, za okolje ter fakulteta in uprava za pomorstvo izdelali študijo, prikateri so sodelovali tudi nizozemskistrokovnjaki. Studijo so dokončaliletos junija. Natančno predpisuje,kakšna bo oprema in kako moramousposobiti kadre, ki bodo upravljaliz barko. TlK PRED POGOVOROM STE BILI NAKORMORANU. STE NA TE) BARKI Da. Obhode skrbno načrtujemo,takogledetočkvzalivukakortuditra-janja obhodov.Vsak hip pa moramobiti pripravljeni, da se odzovemo naklicpomorskeupravealicentrazaob-veščanje (na telefonski številki 112);sicer nas o morebitnih madežih namorju obveščajo tudi ribiči in drugilastniki plovil. SEVI OSEBNO KOPATEVMORJU NAONI STRANI LUŠKE OGRAJE? Se. Naša obala med Ankaranomin Debelim rtičemje lepa. Ni dalma-tinski otok, toda lepa je. Kakor veste,imamo blizu Debelega rtiča in v An-karanu mladinskozdravilišče;tam sezdravijo otroci iz vse Slovenije. ČE MORJE NE Bl BILO ČISTO Potem tam ne bi bilo zdravilišča.Prav tam je za poslena moja soproga,kizdraviotroke.obolelezastmo.Tudimoja otroka obiskujeta šolo na vrhuHrvatinov,odkoderimataleppogledna luko in naše ter moje delo. TORE) STE ŽE ZARADI DRUŽINEPRIMORANI POSKRBETI ZA ČISTOMOR)E? Izdelali smo vrsto študij, kolikoprahu odnese v ozračje iz luke. 2edrugo letozapored izvajamo meritvena sedmih točkah, tudi na hrvatin-skem hribu, zato natančno vemo,koliko prahu prihaja v naše ozračjetudi izTrsta. BREZ ZLOBE - KATERO PRISTANIŠ-ČE)E ČISTEJŠE? Naše, brez dvoma. Z vrha Hrvati-nov, kjer sem doma, lahko namrečopazujem, kaj delajo v Trstu. Meddrugim so se za koprski okoljski si-stem zanimali tako kolegi iz španskihpristanišč kot tudi iz Italije, Francije...Glede okoljske problematike so vvseh naštetih pristaniščih nekočsodelovali s Tržačani, zdaj sodelujejoz nami, Koprčani. Ali ni to tehtnopojasnilo? Peter Mirkovič Boris Marzi; »Vsak hip moramo biti pripravljeni, da se odzovemo naklic pomorske uprave ali centra za obveščanje.a ČE Bl TAKŠNO PLOVILO IMELIŽE LETA 2005, KOLIKO ČASA BlPOTREBOVALI, DA Bl OČISTILIRAZLIT)E? Predvsem bi takrat potrebovali štiritakšna plovila, da bi se učinkovitospopadli z razlitjem. Kajti ob takšnihdogodkih moramo ukrepati hitro, daočistimo morje znotraj že postavlje-nih baraž. Ob omenjenem razlitjusmo štiri takšna plovila najeli vTrstu.Najbližja podjetja, ki imajo konce-sije za to dejavnost, so sicer v Trstuin na Reki. Iz Trsta do Kopra takšnaplovila priplujejo v eni uri, z Reke papotrebujejo ves dan, ker so njihovaplovila precej stara. IMATA SOSEDNjl PRISTANIŠČI,TRST IN REKA, DE)AVNOST URE)E-N0 V OKVIRU LUKE ALI DRUGAČE? Vsaka država to področje urejadrugače. Večinoma so pristaniščasolastnice takšnih podjetij z do 50-odstotnimlastniškimdeležem.VLukiKoper bomoza to dejavnost ustano-vili službo, ki bo opravljala storitvejavne gospodarske službe. KARPOMENI,DABOSTESSVO)IMAPLOVILOMA SODELOVALI TUDI PRIODPRAVL)AN)U EKOLOŠKIH NEZGOD V TRSTU ALI NA REKI? Tudi.Čenasbodopoklicali.Ksode-lovanju nas zavezuje tudi pomorskazakonodaja. IN V TEM PRIMERU Bl BIL PRIHO-DEK - ČIGAV? Pripadal bi državi.Vse prihodke instrošketakšnegasodelovanjavtujemmorju bi knjižili na posebnem računudržave.Državimoramotudivsakme-sec poročati o svoji dejavnosti. ALI TAKŠNE EKOLOŠKE BARKE Čl-STIJO TUDI MORSKO DNO? Ne. Morsko dno čistimo s posebnobarko, imenujemojo sesalni bager.Prednost novega ekološkega čolnapa bo tudi to, da bo lahko pobiral- ne sesal - odpadke z morskegadna,

Medij: Dnevnik - Denar In
Avtorji: Mirkovič Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Denar In
Datum: 21. 11. 2007
Stran: 15