RA SLOVENIJA 1, 16. 12. 2006, STUDIO OB 17H, 17.00
ZDENKA BAKALAR: Zdaj pa nekaj minut namenjamo skupščini Gorenja. Delničarji naj bi odločali o povečanju osnovnega kapitala za polovico oz. šest milijard tolarjev, toda izglasovan je bil nasprotni predlog Kapitalske družbe, o 15 odstotnem povečanju kapitala ali 1,8 milijarde tolarjev. Kapitalska družba ima, namreč, v Gorenju četrtinski delež. Nekateri ocenjujejo, da ta poteza vliva dvom v resnost vladnih napovedi o umiku države iz gospodarstva. O dogajanju na skupščini in odzivih ekonomistov, pa Miran Korošec in Simeona Rogelj.
MIRAN KOROŠEC: Po prvotnem predlogu uprave, s katerim je soglašal tudi Nadzorni svet, naj bi Skupščina dovolila Gorenju v petih letih povečati osnovni kapital za polovico, to je, največ za 6,1 milijardo tolarjev. Napovedi, da bo Kad z dobrimi petindvajsetimi odstotki glasovalnih pravic, preprečil sprejem tega predloga in da bo ostalim delničarjem vsilil svojo voljo, pa so se pokazale kot resnične. Predsednik uprave Franjo Bobinac je že na začetku Skupščine povedal, da so po daljšem intenzivnem usklajevanju s Kadom, dosegli kompromis.
FRANJO BOBINAC: Petnajst odstotno dokapitalizacijo, ki jo nameravamo izvesti v prvem kvartalu naslednjega leta na Ljubljanski borzi, pri čemer prednostne pravice obstoječih delničarjev ne bi izključevali, kar je, pravzaprav, tudi naša ideja glede prvega koraka. Želeli smo si tudi iz praktičnih razlogov, da bi danes, morda, odobreni kapital, bil lahko še večji in bi potem s soglasjem Nadzornega sveta zato, da ne bo potrebno za vsako zgodbo svoje Skupščine sklicevati. Pa vendar, mi smo zadovoljni, dali so nam potrdilo za to, da gremo lahko naprej v smislu ambicioznih razvojnih načrtov in tudi sami smo v prvem koraku nameravali povabiti vse obstoječe delničarje k dokapitalizaciji.
KOROŠEC: Kot je znano, se za dokapitalizacijo zanima tudi EBRD, kako daleč so zdaj pogovori z Nemci?
BOBINAC: No, jaz mislim, da z današnjim sklepom oz. s to zeleno lučjo za prvi korak k dokapitalizaciji, so, praktično, dane vse možnosti, da nadaljujemo z razgovori, glede delničarskega sporazuma in jasno je, kot je bilo že rečeno, da je Evropske banka za obnovo in razvoj, pa tudi nekatere druge, institucionalni potencialni investitorji, so zainteresirani, da bi sodelovali v dokapitalizaciji Gorenja. Tako, da računam, da se bodo v naslednjih tednih zadeve pospešeno dogajale.
KOROŠEC: Ravnanje Kada pa je presenetilo in ogorčilo male delničarje, ki so sicer tudi sami nasprotovali odvzemu prednostne pravice do novih delnic. Predsednik njihovega združenja, Kristjan Verbič.
KRISTJAN VERBIČ: Neprimerno in smešno, da se pri tako pomembnem podjetju, kot je Gorenje, dogaja to, da, v bistvu, večinski lastnik, ki ima, nenazadnje, tudi v Nadzornem svetu ustrezno zastopstvo, nasprotuje predlogu, ki je skozi Nadzorni svet, pravzaprav, prišel in bil predlagan. Tako od uprave, kot od Nadzornega sveta, neprimerno in odraža neko stanje, ki ga ne bi želeli v stabilnih razmerah nekega zrelega gospodarstva.
KOROŠEC: In mali delničar Harald Kalner.
HARALD KALNER: Mene ni presenetilo ravnanje Kada, ampak me je presenetilo ravnanje uprave, ker je pristala na to, da bomo postopoma vedno sprejemali sklepe o dokapitalizaciji, zato sem se jaz tudi oglasil, ko pravim, gospodje, izvolili ste Nadzorni svet, v Nadzornem svetu imate, pravzaprav, večino. In ta Nadzorni svet je predloge uprave potrdil, vi pa pridete na Skupščino z drugim predlogom, to se pravi, vi sami ne zaupate organom, ki ste jih sami izvolili.
KOROŠEC: Franja Bobinca pa smo vprašali, kako bi gledal na morebitno odločitev Kada oz. države, da bi sodelovala pri dokapitalizaciji Gorenja?
BOBINAC: No, to je zgolj hipotetična tema, v tem trenutku je ne bi komentiral. Gorenje rabi dodatni kapital, prvi korak k temu je danes storjen, kako pa se bo država pri napovedanem umiku iz gospodarstva, obnašala naprej, pa prepustimo času.
SIMEONA ROGELJ: O ravnanju države oz. Kapitalske družbe, smo povprašali tudi nekatere ekonomiste. Stališče profesorja, doktorja Bogomirja Kovača iz Ekonomske fakultete je, da Kad z nasprotnim predlogom o 15 odstotni dokapitalizaciji, ni ravnal primerno.
BOGOMIR KOVAČ: Ja, moje stališče je, da je Kad tukaj naredil napako, da bi moral podpreti to širšo dokapitalizacijo, kajti, kot dober lastnik bi moral razumeti, da je družba pred zelo pomembnim obdobjem restrukturiranja in da finančni viri preprosto ne dopuščajo več normalnega zadolževanja, tako, da je s tem svojim sklepom v veliki meri, pač, onemogočil saj nek normalen tempo razvoja.
ROGELJ: Profesor Mariborske ekonomsko poslovne fakultete, dr. Borut Bratina pa upa, da je sprejet sklep o dokapitalizaciji, le začasna in ne dolgoročna rešitev ter, da bodo delničarji v prihodnjih korakih potrdili predloge, ki bodo Gorenju omogočili pridobiti toliko svežega kapitala, kot ga družba potrebuje za svoj razvoj.
BORUT BRATINA: Srčno upam, da, kot pravim, je to zgolj začasna rešitev in zdi se mi, da je Gorenje tako pomembno slovensko podjetje, torej, za slovensko gospodarstvo, ker je mnogo manjših podjetij vezano na njega in verjetno je ta odločitev o potrebni širitvi preudarno s strani uprave potrjena z Nadzornim svetom, tako, da jaz, mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo. Če, če je to dokončna odločitev Kapitalske družbe, da, seveda, verjetno ne zmore dokapitalizirat, ampak s svojimi glasovi, ki jih ima, lahko pa, seveda, prepreči, da bi drugi delničarji, ne, ali pa novi delničarji, ustrezno dokapitalizirali. Mislim, da je takšno ravnanje, seveda, na dolgi rok nesprejemljivo, ne. Torej, Kad se, seveda, mora odločit, ne, in, če sam ne more dokapitalizirat, potem, seveda, je jasno, da bo sorazmerno njegov delež v Gorenju manjši. Seveda, pa to ne pomeni, da bo njegova naložba manjša, jaz mislim, da Gorenje potrebuje rast, organsko rast, pa, seveda, tudi rast, mogoče, s kakšnimi prevzemi in, seveda, zato potrebuje kapital.
ROGELJ: Doktor Bogomir Kovač ob tem dodaja, da je ravnanje Kapitalske družbe sicer slab signal tudi za celotno slovensko gospodarstvo.
KOVAČ: Ja, glejte, to je morda zelo, zelo slab signal za način urejanja družbenih razmerij, družabniških razmerij in tudi razvojnih razmerij v Sloveniji. Če država, seveda, misli ravnati tako preko svojih para državnih skladov, potem je to slabo in slab signal tudi za druge udeležence, ne. Jaz si ne predstavljam, da bi lahko s takšnim odnosom ta država, seveda, vodila in tudi, na nek način, uspešno zaključila svoje, sicer zelo ambiciozne razvojne projekte. Mislim, da je tukaj šlo izključno za instrumentalizacijo in demonstracijo politične moči in, seveda, moram reči, nezaupnica do menedžmenta in do zaposlenih v podjetju.
ROGELJ: Stališču okoli nezaupnice upravi, se pridružuje tudi Bratina.
BRATINA: Prav gotovo to, to ni podpora upravi, če, pravim, če ne gre zgolj za začasno odločitev, ampak gre, v bistvu, če je to, nekako, dokončen signal, da Kad ne bo podprl dokapitalizacije in takšnega razvoja Gorenja, potem, seveda, to pomeni, da očitno Kad potem nima enotnega mnenja z upravo in Nadzornim svetom, ki pa sta, potem, ko sta predlagala 50 odstotkov povečanje osnovnega kapitala, nekako, nakazala strateški razvoj Gorenja.
ROGELJ: V ospredju bi morala biti razvoj in korist za družbo, ne pa ozki interesi države, še menijo ekonomisti.
Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Simeona
Teme: Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Studio ob 17-ih
Datum: 16. 12. 2006
Termin: 17:00
Trajanje:8