Marko PečauerBolj ko se pribhžujejo volitve,večjeporočil o novih kadro-vskih nastavitvah v raznihdrzavnih institucijah, usta-novah mpodjetjih, kjerjedr-žava pomemben lastnik. Natorkovi skupsčini NKBM sozamenjali nadzorni svet s povsem neznanimiimeni. Včetrtekso za novega direktorja letali-šča Portorož postavili bivšega kriminalista, sčimer so že sprožili protest solastnika Aero-droma Ljubljana. Vrstijo se odstopi vodilnihmož. Odstop je naznanil direktor

davčneupravelvan Simič. Vsredojeodstopilgeneral-ni direktor onkološkega inštituta Aljoša Rojec.Novega direktorja iščejo tudi v NLB. MarjanKramar, ki se mupetletni mandat izteka, se nenamerava potegovati za še en mandat.Razlicne zgodbe z različnimi vzroki, a vse venem samem tednu; vse govorijo o mrzličnempostavljanju Ijudi na odločujoča mesta in no-vem vladnem zavzemanju pozicij pred kon-cem mandata.Resda se je po javni prodaji delnic NKBM la-stniška sestava precej spremenila, a zakaj jebil potreben tako radikalen poseg v nadzornisvet, se ni nihče potrudil pojasniti. Večina no-vih članov je v strokovni javnosti precejsnjaneznanka. Poznavalci vedo povedati, da somesta zagotovili NSi in SDS, izrinili pa so SLS.Za novega direktorja Aerodroma Portoroz soimenovali Roberta Krajnca, nekdanjega vodjokriminalistične policije v Kopru. Trije družbe-niki, Istrabenz, Luka Koper in občina Piran, sose odločili zanj m zadevo izpeljali, AerodromLjubljana, kije tudi precejšen solastnik portoroškega letalisča, pa zaradi tega že resno raz-mišlja o izstopu izpodjetja.Na onkološkem inštitutiipajepogorelpredlogzdravstvene ministrice, da bi odstopljenegadirektorja Aljoso Rojca za tri mesece nadome-stila Tanja Čufer. Oimenovanju namrečodlo-ča svet inštituta, v katerem niso samo pred-stavniki vlade, ampak tudi zaposlenih. Včetr-tek seje svet odločil za Ano Žličar, ki sojo pre-dlagali ti zadnji. Kljub vsemuje za njeno ime-novanje potrebno še soglasje vlade.0 Aljoši Rojcu, ki seje po enem letu direktoro-vanja poslovil, zdaj tam zaposleni zdravnikijavno razlagajo, da od prvega dne ni delal ssvojo glavo, temvečje moral poslušati druge.Vsaj med zaposlenimi je veljal za nekoga, kimu poteze narekujejo Ijudje iz ozadja. Zdi se,da gre za nekaj podobnega pri vseh teh zgod-bah. Celo Marjan Kramar, kije NLB vodilpetlet inje zanj nadzorni svet v ponedeljek ocenil,daje topočel zelo dobro, ni imelprostih rokpriizbiri ozjih sodelavcev, ampakje moralprivo-liti v kakpolitični kompromis. In seveda, nje-govega naslednika bo iskal fmančni ministerAndrejBajuk. Obljublja, da bo nasel najboljše-ga človeka.Umetnost vodenja podjetij, do katerih ima la-stniški dostop slovenska država, je se vednovsaj toliko kot ekonomska tudi politična spre-tnost. Republika Slovenija prek svoje vlade vteh podjetjih namreč ne zasleduje samo eko-nomskih cUjev,pa morda šejavne dobrobiti inblaginje. Pomembnojije tudi obvladovati do-ločene dele gospodarskega in javnega življe-nja ter zagotoviti prestižna in dobro plačanamesta zasluznim podpornikom vladajoče ko-alicije.Od formalno samostojnih voditeljev in nad-zormkov ne pricakuje kreativnosti in odgo-vornosti, ampak sledenje navodilom. Po tej logikije tore; cisto vseeno, ali so nadzormki veh-ke bankefinančni strokovnjaki ali zgolj nepo-učeni imetniki bančnih računov; kako naj gla-sujejo, jim bodo ze povedali.Toje seveda dobro za Ijudi, kijim uspepriti naseznam predlaganih nadzornikov, saj so pla-čani, kakor da bi svojo nadzorno funkcijoopravljali zares. Morda je celo dobro za fi-nančno ministrstvo, če siželi več nadzora nadbanko, vsekakorpaje slabo za banko. Sama ssabo in s svojimi notranjimi odnosi izgubljapreveč energije, medtem pa ji uhajajo poslov-ne priložnosti.Ko se vladna mašinerija loti takega projekta,je nič ne ustavi. Proceduralne zahteve so pacsamo ovire, ki se jih najlaze preskoči tako, dasejih ignorira. Utemeljevanju svojih odločitevseje najbolje izogniti. Predvsemje važno v or-ganih, ki odločajo, vnaprej zagotoviti potreb-no večino. Torej večino naših; takih, ki nesprašujejo po argumentih, ampak hočejo na-vodila.Ob zaključku vladnega mandata se vracamona njegov začetek. Znova se razplamteva ka-drovska bitka. Svoje Ijudi je treba spraviti načim več odločujočih mest. V zanosu vohlnezmage pred štirimi leti so se kar vrstile zame-njave na vodilnih mestih, karje bilo Ijubkoval-no poimenovano kadrovski cunami. Koje biloto delo opravljeno, je bil nekaj časa mir, zdaj,ko sepribližuje nova volilna vročica, paje tre-ba dokončati, kar še ni bilo opravljeno, m po-praviti tisto, kar se ni izkazalo za dobro. To-krat torej ne gre za cunami, ampak prej za ne-kak naliv.Če bo jeseni prišlo do zamenjave oblasti, bonova vlada pred zanimivo skušnjavo, da bipo-žrla svoje predvolilne obljube o tem, da ne bonikogar odstavljala. Opozicija bo v vsakemprimeru imela kaj povedati. Če pa volitve nebodoprinesle spremembe na oblasti, se utegnezgoditi, da bo oblast v enaki skušnjavi. Množi-co teh, kijih na hitro nastavljapo vseh možnihmestih, bo potem ta ista oblast z enako nagli-co začela odstavljati, da ne bodo naredilipre-večškode.;»



Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Pečauer Marko
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 12. 07. 2008
Stran: 1