tovrstniinipogodbami nočejo že vnaprej obsoditina propad. Uradno pa premierjanša ninasprotoval vpogledu poslancev v doku-mentacijo. Gospodarsko ministrstvo je zatona pogodbeni stranki naslovilo vprašanje,ali so katere določbe pogodbe take, da jihni treba varovati kot poslovno skrivnost injih lahko razkrijejo širši javnosti, vendarodgovorov do zaključka naše redakcijeniso prejeli. Toda glede na navedeno jemalo verjetno, da bodo pozitivni.Izblranje Izbranih? Navedbo, da so se oprodaji dogovorili že leto pred podpisom pogodbe, natančneje. pogovori o tem najbi potekali leta 2006, med obiskom predse-dnika vlade v Rusiji, so v njegovem uraduzanikali. Marija Zagožen, prva dama zgod-be o privatizaciji SIJ in podpredsednicanadzornega sveta, se spominja, da se je včasu odprtja hotela Peter 1 v Rusiji mudilamočna slovenska gospodarska delegacija,da so bili v njej tudi predstavniki SIJ, ki sose sestali z zastopniki morebitnega no-vega lastnika, toda po njenem so si zgoljizmenjali informacije. »Poznejša prodaja jepotekala pregledno, očitki, ki se pojavljajozdaj, pa niso nič drugega kot napad navlado,« je strnila sogovornica.SIJ je država marca za 105 milijonovevrov prodala ruski skupini Koks. Na mednarodni razpis, objavljen 29. septem-bra 2006, se je javilo osem tujih ponudni-kov, zavezujočo ponudbo pa so oddalitrije, Poleg ruskega menda še nemškipodjetji. Eno od njiju je menda povzro-čalo težave že pri dvigu predstavitvenedokumentacije o predmetu prodaje, sajzanjo ni hotelo odšteti deset tisoč evrov.Pozneje so z njihove strani domnevnoprišli očitki, da bi morali biti hvaležni, dakažejo pripravljenost za nakup, nazadnjepa naj bi za delež ponudili zanemarijivovsoto. Dokončna cena je bila določenana podlagi prispelih ponudb in poga-janj. Ovrednotena vrednost delnice SIJje znašala med 99.81 in 191,64 evra, Rusipa so zanjo ponudili 190,75 evra, torej soskoraj dosegli zgornji razpon. V upravi SIJso se veselili, ker so dobili dostop do vsedražjih surovin brez plačevanja zajemihborznih in posredniških provizij, zapo-sleni pa ,so se čutili opeharjene, Sijajna prodaja. SIJ je po ocenah prej-šnje leto ustvaril dobrih šestdeset milijonovevrov dobička pred davki, to pa pomeni,da bodo novi lastniki (premorejo več kot70-odstotni lastniški delež) v nekaj letihdobili povrnjeno kupnino. Toda Ijudje sose na ulice podali, še preden so ti vstopili vigro: več kot tristo malih delničarjev je poleti2006 protestiralo pred vladnim poslopjemzaradi nestrinjanja z načinom privatizacije. Po njihovem bi se morale prodajati posame-zne odvisne družbe, in ne celota, v primemprodaje odvisnih družb pa bi lahko zaposle-ni, nekdanji zaposleni in upokojenci v njihpridobili največ petinski delež. Kakorkoli, stransparenti so zahtevali, da se jim povrne,kar so pred petnajstimi leti vložili v sanaci-jo jeldarstva: odrekali so se plačam. vložilicertifikate, Naleteli so na gluha ušesa. SIJ soprodali, njim pa so za delnice, ki so bile leta1998 nominalno vredne sto tisoč tolarjev,ponudili 45.707 tolarjev ali 190,73 evra. Ponjihovi cenitvi naj bi delnica veljala 546,9evra. V družbi pooblaščenki Ravne (D. P. R.,d. d.), ki združuje 5844 malih delničarjev, sose zato uprli prodaji in zdaj pravico iščejona sodišču. Zahtevajo izročitev petinskega Navedbo, da je bil vstop Rusov dogovorjen želeto pred podpisom prodajne pogodbe, so vuradu predsednika vlade zanikali. Dilon, d. o. o. 55,35Republika Slovenija 25OAOKoks 16,87D.RR.,d.d. 1,15Stanovanjsko podjetje, d. o. o. 0,82SIJ. Slovenska industrija jekla, d. d. 0,79Lameta, d. d. 0,005Merkur, d. d. 0,002Hidria Rotomatika, d. o. o. 0,001Unior. d. d. 0.001Vir: KDD, 26, decembra 2007 Darja Lavtlžar Bebler, Mllan M. CviklIn Anton Rop, opozicijski poslanci, ki siželijo, da bi okoliščine prodaje SIJpojasnjevala preiskovalna komisija. Toda zanjeno ustanovitev jim manjka še šestnajstpodpisov. (Foto: Blaž Samec) Matej Lahovnlk, vodja poslanske skupineZares, se je sprva ogreval za zamisel, da biprodajo SIJ proučila parlamentarna komisija,potem pa si je očitno premislil. Beblerjevameni, da bi bil vzrok lahko prestiž. (Foto:Matej Družnik) Skupino Koks sestavljajo hčerinske družbe(med njimi OAO Koks), ki se ukvarjajo s proi-zvodnjo koksa in kemikalij, premogovništvom|in obdelavo premoga ter proizvodnjo žele-znih in neželeznih materialov. Podjetja krovnoupravlja Industrijski metalurški holding (IMH),ki sodi med štirideset največjih ruskih podje-tij. Po dosegljivih podatkih je v večinski lastiposlanca dume Borisa Zubickega. Ta 60-letni doktor tehničnih ved je član Putinovestranke Enotna Rusija in se redno uvršča naruske milijonarske lestvice. IMH vodi njegovsin Evgenij B. Zubicki. V Sloveniji so predlaniregistrirali podjetje Dilon, ki ga zastopa VladimirI. Žukov, pomemben člen v vodstvu IMH. Leto2006 je holding končal z 1,69 milijarde evrovprihodkov iz poslovanja, kar je bilo približnoveč od ocenjenih prihodkov SIJ. IMH, ]ki ima 539 milijonov evrov kapitala, je takratpridelal 171 milijonov evrov čistega dobička,osemkrat več kot SIJ. Lanl Je SIJ doblla novega lastnlka: predsednik uprave Tibor Simonka s prvim možemruske skupine Koks Evgenijem B. Zubickim. (Foto: Damjan Žibert) Novi lastniki SIJ bodo dobili kupninopovrnjeno v kratkem času. 1 deleža v družbah Metal in Noži, ki sta delf SIJ, ter plačilo 720 milijonov tolarjev škodezaradi dokapitalizacije obeh družb. Če zato ne ho posluha. bodo zahtevali zajetnodenarno odškodnino.Teren za volitve. Na njihovo stran sostopili v poslan.ski skupini SD. Po prepri-čanju Darje Lavtižar Bebler obstaja nekajnejasnih okolisčin in utemeljen sum, daje bilo pri prodaji oškodovano državnopremoženje ter da so se nekateri posame-zniki okoristili. Ker jim oškodovanja malihdelničarjev ni uspelo preprečiti s predlaga-nimi spreniembami zakona o privatizadjislovenskih železarn ter zakonao prevzemu in načinuporavnave obvezno.stislovenskih železarn vzvezi s prograniomprestrukturiranja,zdaj predlagajo usta-novitev preiskoval-ne komisije za prou-čitev okolisčin. kise nanašajo naprodajo. Čudi-jo se, da so SIJ(v rcševanje železarn smo davkoplačevalci v preteklostivložili 359 milijonov evrov) prodali v ča-su, ko j'e industrija jekla v vzponu (SIJ je vzadnjem letu prodajo menda povečala začetrtino, vredna pa naj bi bila predvidoma678,2 milijona evrov).Jeklarski trg ze nekajčasa doživlja nenehno rast povpraševanja,in leto 2007 ne bo izjema, saj bo porabajekla v svetii predvidoma dosegla kar 1300milijonov ton, kar pomeni 6,8-odstotno rastglede na prejšnje leto. V jeklarskih druž-bah skupine SIJ bo rast proizvodnje leta2007 sodeč po jesenskili ocenah večja odpovprečja v EU, to je štiriodstotno. in boznasala 6,8 odstotka. Količinska proizvodnjase je primerjavi z letom 2006 povečala zasedem odstotkov.Kot da ti podatki ne bi zadostovali, jeolja na ogenj prilil še podatek s spletne Marija Zagožen, predsednicakomisije za prodajo SIJ, očitkeo podcenjeni prodaji zavračain jih označuje zaneutemeljen napad navlado. (Foto: Roman Šipič) Gospodarskemu minlstru AndrejuVizjaku se zdi trditev, da bi bilo SIJ boljeprodati po delih, smešna: obžaluje, da sejezadeva spolitizirala. (Foto: Igor Zaplatil) Več kot tristo malih delničarjev je poleti2006 protestiralo pred vladnim poslopjem,ker se niso strinjali z načinom privatizacijeSIJ. (Foto: Igor Modic) strani Industrijskega metalurškega hol-dinga (IMH), na kateri so marca navajali.da jim je slovenska vlada deleže prodalaza 300 milijonov evrov, torej za precej večod uradne številke. Sodaldemokratski po-slanci so se zato vprašali, kam je romalarazlika. Zagožnova je pojasnila, da je nibilo in da so Rusi v številki upoštevali vsestroške, ki jih bodo imeli s SIJ. So nampa z gospodarskega m.inistrstva poslalikopijo popravljene spletne novice, ki jenadomestila tisto, katere dvojnik hranimov uredništvu. V njej je navedeno: »Sloven-ska vlada je Industrijskemu metalurškemuholdingu za več kot 300 milijonov evrovprodala 55,35-ni odstotni delež v Slovenskiindustriji jekla. Skupni znesek transakcijeznaša 105 milijonov evrov. Poleg tega jepodjetje OAO Koks prevzelo obveznostinvestiranja 250 niilijonov evrov v obrateSlovenske industrije jekla (leta 2007 slabih"5 milijonov, leto pozneje 116 milijonov,leta 2009 pa skoraj 58 inilijonov; op. a.).«Sicer pa skrivnostna pogodba menda vse-buje številne omejitve in zapovedi za novelastnike. Poleg omenjenega invesriranjamorajo tri leta ohranjati število zaposlenih.Dobiček so v tem obdobju zavezani name-njati za razvoj družbe. in ne za dividende,država ima deset let predkupno pravicodo njihovega deleža, zavezali naj bi se tudiglede varovanja okolja. Toda ker vsega nekaže verjeti na besedo. upamo na razkritjepodrobnosti pogodbe. •BRIGITE FERLIČ ŽGAJNARbrigite.ferlic.zgajnar@mag.si

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Žgajnar Ferlič Brigite
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 12. 2007
Stran: 33