pravila,da se morajo sto let stare tovameobdržati še nadaljnjih sto, jenapoved likvidacije kranjskegaIbija le nov dokaz, kam vodijostihijske prodaje, spodbujene zumikom države iz gospodarstva.Novi lastnik Ibija se ]"e zaradikalno potezo namreč odločil le nekaj mesecev po njenemodkupu, že kmalu za tem pa so sev Kranju okrepile govoric? ogradnji več tisoč stanovanj. Pričemer Ibi še zdaleč ni osamljenprimer.Seznam podjetij, kjer lastnikebolj kot dodana vrednostkončnega izdelka zanimapremoženje tovarne v oblikinjenih nepremičnin, je vsak dandaljši. Z začetkom z DrogoKolinsko. Njen lastnik, koprskiIstrabenzje konec preteklega letabrezkompromisno zaprl vratatovarne na Kolinski ulici i vLjubljani in napovedal razprodajoslovenskih blagovnih znamk.Ljubljanski mestni svet paje začelnatečaj zagradnjo stanovanj.Menda vse do Žita v IjubljanskemBTC.Zakaj lahko lastniki likvidirajotovarne in kdo bo na koncu plačalračun, smo se pogovarjali z dr.Bogomirjem Kovačem instrokovnjakom za prevzeme dr.Matejem Lahovnikom. Prekletstvokvadratnega metra Po mnenju Mateja Lahovnikani pravo vprašanje, zakaj lastnikilikvidirajo tovarne, ampak, zakajse jim to sploh splača. »0dgovorsam najbolje razkrije pojemlikvidacije. Razlika medlikvidacijo m stečajemjevtem, daje v prvem primeru premoženjetovarne večje kot vse njeneobveznosti do bank, upnikov,dobaviteljev in drugih. Šedrugače; ko je premoženjeprodano in vse obveznostipokrite, lastnikom ostane navoljo zajeten delež sredstev, ki jihlahko črpajo.«Prav Lahovnik je v preteklostiopozarjal, da bi pri prodajikranjske tovarne Ibi lahko šlo zasum korupcije in klientelizma, očemerje postavil tudi poslanskovprašanje ministru zagospodarstvo Andreju Vizjaku.»Pa odgovora ni bilo. Zanimivo je,da se je minister »vtaknil« vprenekatero prodajo podjetij, naprimer v Terme Čatež, ne pa tudi vtiste, kjer je bilo jasno razvidno,kaj zanima novega lastnika. Šenajmanj proizvodnja inustvarjanje dodane vrednosti,ampak njegove naložbe innepremičnme.« V literaturi,dodaja Lahovnik, se je tovrstnihprimerov privzelo ime prevzem barakuda. »Lastnikitorej izropajopodjetje njegove temeljnedejavnosti, ga zaprejo in nato iznjegovega premoženja naredijodobiček."Moč finančnega kapitalaKot kaže seznam mogočih tarčprevzemov »barakud«, so ta hipna udaru predvsem podjetja izpredelovalne industrije;tekstilne, lesnopredelovalne in(kot v primeru Droge Kolinske)živilskopredelovalne panoge. 0tem, kako visoke poslovne instanovanjske stolpnice bodo zamenjale tovarniška poslopja, setako ne sprašujejo le v kranjskemIbiju, Gorenjskih oblačilih,Ijubljanskem delu DrogeKolinske, Žitu, ampak tudi vvrhniškem Liku in menda vdomžalski Tosami.Vsem naštetim bi lahko na;;li kar nekaj skupnih točk. Prva, več10.000 kvadratnih metrovnepremičnin, ki jih imajoomenjene tovarne naperspektivnih lokacijah vOsrednjeslovenski m Gorenjskiregiji. Druga so njihovi lastniki.To večinoma niso strateški kupdiz sorodnih dejavnosti, temveč finančni holdingi z ne takošibkim lobističnim zaledjem. Alinatančneje: Drogo Kolinsko jeprevzel nekdanji naftar IgorBavčar, vrhniški Liko poslovnežin nepremičninski mogočnež IgorLah, domžalsko Tosamo tiskarBoštjan Nagode.Podoben vzorec bi lahko našlitudi v kranjskem tekstilnembazenu. Po uradno dostopnihpodatkih je kranjski Ibi prevzelceljski poslovnež Boštjan Marovt,ki ga javnost bolj kot iz tekstilnepanoge pozna iz afereIskraemeco. Podobno velja za stečajnega upravitelja IzidorjaBajca, ki vodi Gorenjska oblačila.Kolastnikvpodjetju nevidi tržne priložnostiDa moč kapitala hitro prevladaposlovno-socialne interese, sestrinja tudi poznavalecslovenskega poslovnega okoljadr. Bogomir Kovač. »0pravkaimamo s čedalje večjo vlogofinančnega kapitala. Ta vpodjetjih ne vidi proizvodnih indrugih tržnih priložnosti, ampakpredvsem svoj finančni rezultat,«ugotavlja Kovač. Pa vendar, podjetja, o katerihpišemo, niso bila pred stečajem,ampakjih lastniki preprostozapirajo. So panoge, v katerih seto dogaja, res zapisane propadu,ali bi lahko poslovale na kakšnidrugi, manj zanimivi lokadji? Tapriložnost je večinoma zamujena,odgovarja sogovornik. »Ko jedržava prodajala nekdanjodružbeno premoženje, bi lahkopoiskala strateške kupce izsorodnih panog, pa se tovelikokrat ni zgodilo. Rezultatje,da se tovarne zdaj pospešenolikvidirajo, da bi se na drugi stranisprostile poslovne naložbe." Ne gre pa se slepiti, da soodprodaje in likvidacije podjetijkakršnakoli novost, dodajaKovač. »Tovrstnim prevzemomse ni dalo izogniti, poznamo jihtudi iz preteklosti. Na udaru sopredvsem tradicionalneindustrijske panoge in podjetja, kiso v preteklosti potrebovala hitroin učinkovito prestrukturiranje,vendar se to zaradi različnihrazlogov ni zgodilo. Ker so imelaslabe tržne pogoje ali šibkomenedžersko sestavo, zaokornega lastnika pa se je izkazalatudi država. Taje nekaterimpodjetjem sicer poskušalapomagati, vendar se s klasičnimivzvodi ekonomske oziromastrukturne politike panog inpodjetij ne da reševati, Svoje je naredilo še lastninjenje, na drugistrani pa so nepremičnine, pokaterih zelo povprašujejo in sofantastičen finančni izziv.«Paradoks, dodaja Kovač, je, daje lahko likvidadja podjetja celomanj zahtevna operacija kotsprememba urbanističneganačrta, ta pa je bolj ali manj vpristojnosti občin. In te so lahkoglavni dejavnik pri vprašanjurazvoja. »Vsakemu županu jegradnja stanovanj seveda vinteresu, saj omogoča mestuotipljive koristi in noveprebivalce. Stari pa ostajajo naplečih socialne države indržavnega proračuna. Torejvzvodov, ki niso toliko mestni kotdržavni,« poudarja Kovač.Bomo zaslužekzasebnikov plačevalidavkoplačevalci?Še drugače: če se bo uresničilnajbolj črn scenarij in bodoomenjene tovarne zaprle vrata, bibili lahko ob nekaj tisoč delovnihmest, škodo pa bomo plačali pravvsi davkoplačevalci. Črni scenarijse je že »zgodil«, nas je popravil Kovac. »Pod]etja, ki so naprodaj,so najverjetneje ena zadnjihskupin iz portfelja Kapitalske inSlovenske odškodninske družbepo dveh velikih ciklih prodaj. Tapodjetja zdaj končujejo svojo ero in več kot jasno je, da poslovnoniso bila uspešna,« meni Kovač.Matej Lahovnik pa poudarja, dabodo morali svojo vlogo odigratitudi sindikati. »Pričakoval bi, dabodo sindikati izjemno aktivni inbodo zahtevali pravičneodpravnine ob morebitnemzaprtju teh tovarn.«Vsaj tako nadstandardne kotnepremičnine, ki bodo morda žejutri zrasle na mestu nekdanjihtovarniških poslopij, bi moralebiti tudi odpravnine upnikom mdelavcem, poudarja Lahovnik. Čeo čem namreč ni dvoma, ga ni otem, da se zapirajo tovarne na najbolj elitnih lokacijah.»Poglejte samo primerIjubljanske Tobačne, DrogeKolinske ali Delamarisa, ki ga jeodkupil velenjski Vegrad. Saj jevendar jasno, da jih ne zanimaproizvodnja ribjih konzerv,« šepravi Lahovnik. DlVJI ZAHOD V URBANIZMU»Razvoj občin je eno odpodročij, ki jih v Slovenijiizjemno slabo upravljamo. Naškoncept urbanizma in razvojaje popolnomanekonceptualen, sestavljen izsprotnih razvojnih, političnihin finančnih koalicij, končnirezultat pa je bolj ali manjpodrejen interesu kapitala,"ugotavlja Bogomir Kovač. SlNERGIJE SO SAMO PRI PODOBNIH DEJAVNOSTIHStrokovnjak za prevzeme Matej Lahovnikje konec devetdesetih letopravil raziskavo, ki je pokazala, da so uspešnejši prevzemi oziromanakupi podjetij, kjer prevzemnik prihaja iz iste ali sorodnedejavnosti. "Statistično gledano, so najmanj primerni lastnikipodjetij navadno različni finančni vlagatelji oziroma prevzemniki iznesorodnih in nepovezanih dejavnosti. Čeje prevzemnik iz iste insorodne dejavnosti, je med prevzemnikom in prevzemanimpodjetjem navadno tudi več sinergij,« ugotavlja Lahovnik.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 14. 07. 2008
Stran: 7