shareholdersget sufficient legalprotection andadequate severancepay. Slovenianlegislation usedsolution similar toGerman CompaniesAct (Aktinegesetz).For securing theseverance pay thebank must issueone bank guaranteefor all minorityshareholders. Theproblem of protectionof the third party rightson shares is solvedin DematerialisedSecurities Act, whichtogether with thenew provisions ofthe Takeover Actand Companies-Actregulates the »squeeze-out«.JELG21 K22 Izključitev manjšinskih delničarjev je bila v Sloveniji z uvelja-vitvijo zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)' iz prevzemnezakonodaje prenesena v zakonodajo, ki ureja korporacijskopravo.1. UvodČlen 68. zakona o prevzemih (ZPrev-1)2 ie s specialnimi praviliuredil posebnosti, ki veljajo za izključitev manjšinskih delničarjevv povezavi s prevze.mom. LJreditev instituta izključitve manjšinskihdelničarjev v našem pravnem redu, in siccr sprva v prevzemnizakonodaji in kasnejc v zakonodaji prava družb, je posledica direk-tive 2004/25/EC o prevzemni ponudbi z dne 21. 4. 2004, ki sta josprejela evropski parlament in evropski svet (v nadaljniem besedi-lu: direkLiva). Direktiva, ki jc naložila državam članicarn EU, da joimplemenLirajo v svoje nacionalne zakonodaje najkasneje do 20. 05.2006, ureja omcnjeni institut na področju prevzemne zakonodaje.Poleg tega omogoča državam članicam EU, da v okviru splošnihsmernic, ki jih določa direktiva, uredijo področje izključitve manj-šinskih delničarjev ustrezno nacionalni zakonodaji posameznedržave članice. Relativno ohlapna določila direktive so posledicapredhodne vcčletne neuspcšne ureditve lega vprašanja v okviru t.i. dircklive o koncernih.' Mog. Laura-Delphina Senica, pravna svetovalka, Nova Liubljanska banka d.d., Liubljana1 Uradni list RS, št. 42-1799/06 z dne 19. april 2006-popr. z dne 9 iunija 2006.2 Uradni list RS, št. 79/2006! z dne 27.07.2006 Direktiva določa kot prag zaizključitev manjšinskih delničarjevnjihovo imetništvo vrednostnih papir-jev družbe z glasovalno pravico, kidosega najmanj 90 % kapitala tedružbe in 90 % vseh glasovalnih pra-vic te družbe, in so hkrati vključeni vponudbo za prevzem, s strani prevze-mnega ponudnika. Direktiva nalagadržavam članicam, da ustrezno uredi-io tudi varstvo manjšinskih delničarjev,pri čemer določa, da so le-tiupravičeni do primerne odprovnine.Določitev oblike pi-imerne denarneodpravnine (denar, vrednostni papirji)ter oblike vorstva manjšinskihdelničarjev za njeno izplačilo je v pri-stoinosti držav članic EU, prav tako kottudi izbira vrste postopka ter pristojne-ga organa, ki bo odločal o izključitvimanjšinskih delničarjev.2. Ureditev institutaizkljucitve manjšinskihdelničarjev v RepublikiSloveniji in primerjalnov drugih državahV nacionalnih zakonodaiah državčlanic EU in tudi nekaterih drugihdržav najdemo različne ureditve insti-tuta izkljuatve manjšinskih delničarjev.Tako nekatere države članice EU ure-jajo ta institut v okviru prevzemnezakonodaje (Švica, Frandja Italija,Portugalska), druge v okviru pravadružb (Velika Britanija, Kanada,Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozem-sko). Večina evropskih držav dovoljujeizključitev manjšinskih delničarjev le vprimeru, če ie prag izključitve doseženv okviru |ovne ponudbe za prevzem(Velika Britanija, Švica, Francija, Belgi-ja, Portugalska, Italija), pri čemer ne-katere države izključitev pogojuiejo zobjavo namere izključitve v ponudbiza prevzem (Italija, Belgija). DirektivaEU ne omejuie izključitve manjšinskihdelničarjev zgolj na družbe, ki kotirajona borzi. Nekatere držove EU so sekljub temu odločile, da dopustijoizključitev zgolj pri delniških družbah,katerih delnice kotirajo na borzi(Švica, Franci|a, Portugalska, Italija).Vse prej omenjene države zahtevajodoločitev primerne odprovnine, ki iodelničar utrpi zaradi izključitve. Kadarie izključitev del prevzemnega postop-ka, velja v večini držav provna do-mneva, da je primerna odpravninoenaka ceni delnice v prevzemni ponudbi. Manjšinskemu delničarju jedona možnost, da to pravno domnevoizpodbija ter dokaže, da ie odpravni-na neprimerna in da ne pokriva nje-gove izgube pravic delničarja zaradiizključitve. V državah, kjer izključitevmanjšinskih delničarjev ni vezana naprevzemni postopek, določi primernoodpravnino Izvedenec, katerega ne-odvisnost zogotavlja sodišče z njego-vim imenovanjem ali pa s tem, danjegovo mnenje presoja upravni or-gan. Večina držav nima zakonskopredpisanih meril zo določitev primer-ne odpravnine. V različnih pravnihredih zasledimo tudi različno stopnjonadzora države nad postopkomDirektiva EUne omejujGizključitvemanjšinskihdelničarjev zgoljna clružbe, kikotirajo na borzi.izključitve manjšinskih delničarjev.Ponekod ie uspešnost izključitve pov-sem vezana na meritorno odločitevupravnego organa (Francija, Belgija,Portugalska), medtem ko je v Nemčijiodločitev o izključitvi manjšinskihdelničarjev prepuščena skupščinidružbe, pri čemer sodišče na predlogvečinskego delničarja imenuje revizor-ja, ki določi primerno denarno od-pravnino. V nekaterih pravnih redihdržava ne sodeluje v postopkuizključitve (Velika Britanija, Kanada,Italija), a je tudi tu manjšinskimdelničarjem zagotovljeno sodno var-stvo za preizkus postopka izključitve inpreizkus primernosti odpravnine.Pravne ureditve poznajo različnenačine zagotavljanja varstvamanjšinskega delničarja pred insol-ventnostjo glavnega delničarja inposledično temu neplačila primerneodpravnine. Francija, Italija in Portu-galska to vprašanje rešujejo z nakazilom denarnego zneska namenjenegaza popločilo primerne odpravnine naposeben račun pri eni od kreditnih-bančnih institudi. Drugače kot v VelikiBritaniji, Svici in na Nizozemskem,kjer sta obseg in trenutek prenosadelnic vezana na plačilo primerneodpravnine. Nemška pravna ureditevje terjatve manjšinskih delničarjev doglavnega delničarja zo izplačilo pri-merne odpravnine uredila z ustreznimporoštvom kreditne institucije.3Zakonodajalec je v Republiki Slove-niji sledil direktivi ter pri tem povzelrešitve iz nemške ureditve. Nemčiio jeinstitut izključitve manjšinskihdelničarjev uredila v zakonu, ki urejakorporacijsko pravo, torej v Aktienge-setz. To je storila z novelo omenjenegazakona v letu 1 994.Pogoj za začetek postopkaizključitve manjšinskih delničarjev je vnaši zakonodaji izpolnjen, če je edenizmed delničarjev družbe (ZGD-1 gaimenuje glavni delničar) imetnik del-nic, ki predstavljaio najmanj 90 %osnovnega kapitala družbe. Zaizračun deleža se uporablja metoda,ki jo ZGD-1 predpisuje za določanjedružbe v večinski lasti in družbe zvečinskim deležem.4 Šele z izpolnitvijotega pogoja se postopek izključitvelahko začne. Zakaj pravim lohko?Postopek izključitve ne steče s trenut-kom, ko se omenjeni pogoj izpolni,temveč ZGD-1 zahteva oktivno vlogoglavnega delničarja. Zgolj on lahko ssvojo voljo odloči, ali želi postati 100% lastnik družbe, katere glavnidelničar je, in sicer po postopkuizključitve manjšinskih delničarjev.Glovni delničar je lohko samostojnapravna ali fizična oseba, nikakor pakot glavni delničar v smislu 384. členaZGD-1 ne more biti skupnost večdelničarjev. Aktivne vloge v postopkunimajo zgolj glavni delničar inmanjšinski delničarji, temveč tudiskupščina družbe, ki odloča o predlo-gu glavnega delničarja o izključitvi,sodišče, ki določi revizorja, in nenaza-dnje revizor sam, ki odloča o primer-nosti višine denarne odpravnine, ki jodoloči glavni delničar. Odločitevskupščine družbe o predloguizključitve manjšinskih delničarjevoziroma o predlogu za prenos delnicod manjšinskih delničarjev na glovne-3 Katalinič, 20064Glei528.čle~ZGD-1 ga delničarja, ki ga poda glavnidelničar, je temeljno procesno dejanietega postopka. Vendar do prenosadelnic ne pride v trenutku, koskupščina sprejme sklep o prenosu,temveč šele s trenutkom vpisa sklepa vsodni register5. S tem trenulkom na-stane za man|šinskega delničarjapomembna pravna posledica. Njego-va razpolagalna pravica na delnicahdružbe preneha, saj jih Centrolnaklirinško depotna družba (v nadalj-n]em besedilu: KDD) v ta namen de-ponira na posebnem računu. Prenosdelnic na račun glavnega delničarjaKDD na podlagi 81 .b člena zakona onematerializiranih vrednostnih papir-iih1' prenese na glavnega delničai-iana podlogi njegovega naloga.Aktivna vloga glavnega delničai-iav postopku izključitve manjšinskihdelničarjev ie torej osredotočenapredvsem na sam njegov začetek, kiobsega tudi sodelovan|e pri pripraviskupščine družbe, ki odloča o predlo-gu za izključitev. Glavni delničor morodo sklica skupščine pripraviti pisnoporočilo, katerego vsebina je pojasni-tev predpostavk za prenos delnic inprimernost višine denarne odpravm-ne, ki io preimejo monjšinski delničariikot odškodnino za izgubo delnic in stem izgubo upravičenj, ki izhaia|o iznie. Odpravnina tako ne more biti vobliki delnic druge družbe ali v oblikidrugih vrednostnih papirjev, temvečzgolj v denarju, ki ga zagotovi glavnidelničar. Višino primerne denorneodpravnine določi glavni delničar. Pritem je treba upoštevati premoženjskoin profitno stonje družbe v trenutku,ko skupščina sklepa o izključitvi. Zapresojo o višlni denarne odprovninetorej ni pomembna zgolj tržna cenadelnic v trenutku določitve le-te, tem-več ie treba upoštevati tudi posledice vprihodnosti, ki zadevajo delničorjozaradi izgube delnic. Manjšinskidelničar]i so pri določitvi višine pri-merne denarne odpravnine zaščiteni zinstitutom obveznega revizorja, kate-rega predlaga glavni delničor, imenu-je pa sodišče.7 Primernost denarneodpravnine ne more biti predmet iz-podbiianja že sprejetega sklepaskupščine. Enoko je tudi v primeru, čeprimerna odpravnina ni bila ponujenaali pa ni bila pravilno ponujena. Ven-dar pa to nikakor ne pomeni, da jedelničarju odvzeto sodno varstvo. Le-to lahko predlaga sodišču, da v navedenih primerih samo določi primernodenarno odpravnino.3 To rešitev varu-]e tudi glavnega delničar|a pred mo-rebitnim šikaniran]em manjšinskihdelničarjev, saj omogoča nadoljevanjepostopka izključitve. V naslednji fazipostopka zahteva zakon aktivno vlogoposlovodstva družbe, ki mora v skladus splošnimi pravili registrskih predpi-sov ter določili o vpisu pripojitve vložitipredlog no registrski organ zo vpissklepa o prenosu delnic. Ker pa ie zamanjšinske delničarje prav tako ali paše bol| od same določitve višine pn-merne denorne odpravnine pomemb-no njeno dejansko izplačilo, ie ZGD-1uvedel institul solidarne odgovornostibanke. Glovni delničar ie na podlagizakona zavezan, da še pred sklicemskupščine poslovodstvu družbe izročiiz|avo banke, s katero le-ta solidarnoodgovarja za izpolnitev obveznostiglavnega delničarja, da bo nemudo-ma po vpisu sklepo o prenosu delnic vregisler manjšinskim delničarjemplačal primerno denarno odpravnino.Ker ie vpis sklepa o prenosu delnicod manjšinskih delničar|ev na glavne-ga delničarja konstitutivne narave, ieizredno pomembno, katere pravneposledice pri tem nastanejo. In sicerso to:- prehod delnic od manjšinskihdelničarjev na glavnega delničarja,- delnice v nematerializirani oblikiKDD deponira na posebnem računu,- manjšinski delničarji s prenesenimidelnicami ne morejo več razpolagati,- pravica manjšinskih delničarjev,da zahtevajo plačilo primerne denarneodpravnine,- dolžnost glavnega delničar]a tersolldarno odgovornost banke, danemudoma plača primerno denarnoodpravnino manjšinskim delničarjem.3. Solidarna odgovornostbankeZokonodajalec ie po vzoru že ome-njene nemške zakonodaje poleg dru-gega uredil tudi poroštvo banke zaizpolnitev ene izmed obveznosti glav-nega delničarjo. In sicer ie to obve-znost, do manjšinskim delničarjemnemudoma po vpisu sklepa o prenosudelnic v sodni register izplača primer-no denarno odpravnino. Drugi odsta-vek 385. člena ZGD-1 odpira vrstovprašanj in dilem, s katerimi sesrečuje]o bonke v praksi, ko se nanje obročajo delniške družbe z zahtevo zaizdajo izjave na podlagi tega določilaZGD-1.Eno pomembne|ših vprašanj jesamo vsebina izjave banke, ki ie za-kon ne določa in zato prepušča pravnipraksi, da sama oblikuje rešitev. Obtem ne moremo tudi mimo vprašanja,katera pravna oseba je banka v smisliZGD-1, ki tega pojma ne definira. Obupoštevanju enotnosti pravnega redarazumemo pojem banke, kot ga upo-rablia385. členZGD-1, v smisludefinidie iz ZBan-1.9 KerZGD-1 negovori o kreditnih institucijoh, kamorpoleg bank sodi|o ludi hranilnice,slednje ne morejo podoti veljavneizjave v pos+opku izključitvemanjšinskih delničarjev. V bančništvuse e v tem relativno kratkem času oduveljavitve instituta izključitvemanjšinskih delničarjev izoblikovalapraksa, da banka poda pisno iz|avo,kot io določa 385. člen ZGD-1, kotbančno gorancijo. K takšni odločitvi jeprispeval tudi predlog zakona o go-spodarskih družbah. ° V n]em je pre-dlagatelj zakono v obrazložitvi k poso-meznim členom zapisal, da na| boiziovo banke dana v obliki bančnegarancije.11 Bančna garancija po svojivsebini kottudi obliki najboli zadostizakonski zahtevi po izda|i izjave ban-ke, s katero je ta poleg glavnegadelničar|a zavezana k njegovi izpolm-tvi obveznosti za izpločilo primernedenorne odpravnine.Pri pripravi izjave banke v postopkuizklučitve manjšinskih delničarjev mo-ramo slediti namenu, ki ga je zakono-dajolec želel doseči z njo. Temeljninamen tego instituta je zaščitaman|šinskega delničarja pred morebi-tno insolventnostjo glavnega5 Vpis sklepa o prenosu delnic v sodni regisler |etako kons+i+u+ivne narave.6 Urndni list RS št. 2/2007 z dne 9.1 .2007,uradno prečiščeno besedilo7 Revizoi-ievo poročilo ni po+rebno, če se vsmanjšinski delničar|i z iz|Qvo v notarski oblikiodpovedo +ei svoji pravici (glej drugi odstovek386. člena ZGD-)E Pri tem se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1za sodni preizkus menjalnega razmerja v pos+op-ku pripo|i1ve-°Prvi odstovek 13, člena ZBan-1 določa; "Bankae pravna oseba, ki opravlja bončne storitve napodlogi dovoljenja prislojnega nadzornegaorgono za oprovl|an|e teh stontev."0 Sprejet na 43. redni seji Vade Republike Slove-niiedne06. 10. 2005.1 8. točka četrtega poglavja, III del z naslovomDružbe, Obrazloži~ve Predloga Zokona o gospo-dorskih družbah delničarja, ki zaradi tega ne bi mogelporavnati svoje obveznosti, in sicerizplačati denarne odpravninemanjšinskim delničorjem. Skopa za-konska ureditev izjave banke po enistrani dopušča strankam proste roke vokviru pogodbenega razmerja, ven-dar pa hkrati odpira v praksi vrstovprašanj. Eno izmed njih je vprašanjeupravičenca iz garoncije. Upravičenece lahko eden12 ali pa jih je, kakor ie vpraksi naipogosteje, več. Zakon zah-teva od glavnega delničarja, da ga-ranciio predloži poslovodstvu družbeže pred sklicem skupščine. Torej včasu, ko lahko delničarji družbe zdelnicami prosto razpolagajo13 in setako delniška struktura lahko spremi-nja. Garancija se zoto izdo za vseupravičence ne glede na n|ihovo števi-lo kot enoten dokument. Upravičenciiz garancije ob njeni izdoji poimenskoniso znani, zato je pomembno, dagarancija določi, da so upravičenci izgarancije le manjšinski delničarji, kiso vpisani v KDD kot imetniki delnicno presečni dan zo prenos. Torej nadan, ki je en delovni dan pred dnem,na katerega KDD začne izvrševativpise v svoj centralni register. 4 Med-tem ko ZGD-1 določa, da preidejodelnice manjšinskih delničarjev naglavnega delničarja z vpisom sklepaskupščine družbe v sodni register, pado dejanskega prenosa delnic pridešele na podlagi naloga glavnegadelničarja.'5 Poleg manjšinskegadelničarja pa ie upravičenec iz garan-cije lahko tudi tretja oseba, ki imapravice oziroma je na podlagi drugihpravnih dejstev upravičena do dono-sov iz delnice na presečni dan. Zabanko kot garanta je prav tako kot zaglavnega delničarja zelo pomembno,da je seznanjena s tem, kdo soupravičenci do denarne odpravnine ins tem tudi upravičenci iz garancije obmorebitnem unovčenju le-te. ZNVP jeskušal publiciteto zagotoviti z obvesti-lom, ki ga priprovi in pošlje KDD in vkaterem so navedeni manjšinskidelničarji skupaj s podatki o številudelnic, podatki o morebitnih pravicahtretjih oziroma drugem pravnem destvu skupaj z osebnimi podatkiuprovičenca ter številom tovrstnihdelnic. Pri tem pa zakonodaialec niizbrol primernega naslovnika za pre-jem obvestila oziroma bi moralrazširiti krog le-teh. V 5. odstavku 81.b člena ZNVP je namreč določeno, da obvestilo prejme izdaidtelj. Torej izda-iotelj delnic družbe, ki je v postopkuizključitve manjšinskih delničarjev.Vsekakor bi morala biti o naštetihdejstvih obveščena tako glavnidelničar kakor tudi banka. Ker je zo-konska določba pomanjkljiva, je naj-bolje, da garancija določa obveznopredložitev potrdila o imetništvu delnicoziroma drugih pravlc. Torej izpisek izKDD, ki dokazuje, da je bilupravičenec iz garancije na presečnidan manjšinski delničar aliupravičenec do denarne odpravnineno temelju pravic ali drugih pravnihdejstev iz delnic. Določilo ZNVP oposredovanju obvestila bi bilo primer-no popraviti oziroma dopolniti.Kot že rečeno, mora glavni delničorizjavo banke predložiti poslovodstvudružbe že pred sklicem skupščine, kjerostane ves čas postopka. Takšnarešitev je smiselna, če upoštevamodejstvo, da je manjšinskih delničarjevlahko več, izjava pa je ena sama.Poleg tega se, kot sem že omenila,lahko število in struktura delničarjevspreminjota do sklico skupščine in tudiše kasneje. Upravičenci iz garancijetorej ne razpolagajo z garancijo kotlistino. Vendar pa ZGD-1 po moiemmnenju tudi neupravlčeno ni uredilseznanitve manjšinskih delničarjev znjeno vsebino. Ali se je zakonodajalecnamenoma odločil za tovrstno rešitevali pa je to zgolj pomanjkljivost, nijasno. Moje mnenje je, da bi veljalodopolniti 3. odstavek 386. členaZGD-1 z novo peto alinejo, v katerinaj se določi, da ie delničarjemdružbe pred zasedanjem skupščinedružbe na sedežu družbe omogočenvpogled v besedilo garoncije. Tako bimonjšinski delničar ob ustrezni dopol-nitvi zakonskega besedila pridobil tudipravico iz 4. odstavka istega člena, insicer do brezplačnega prepisa garan-cije.Na delnicah manjšinskihdelničarjev, ki se bodo prenesle naglavnega delničarja in za katere jemanjšinski delničor upravičen do de-narne odprovnine, so lahko ustano-vljene pravice tretjih ali druga pravnadejstva. Po uveljavitvi ZGD-1 se je vpraksi zastavljalo vprašanje, kako najv teh primerih ravna glavni delničaroziroma kako naj ravna banka v pri-meru unovčenja garancije. Zakonglavnemu delničarju ni dojal zakonskepodlage za izplačilo denarne odpravnine ali delo denarne odpravnineosebi, ki ima pravice na delnicah, izkaterih izhaja upravičenje do dono-sov. Najbolie lahko to prikožemo napnmeru dveh manjšinskih delničarjev,ki imato oba enak delež enakovrednihdelnic, le da so delnice enega izmednjih obremenjene z zastavno pravico.Glavni delničar je na podlagi ZGD-1dolžan obema monišinskimadelničarjema izplačati enako primer-no denarno odpravnino. Na drugistrani pa pridobi enako število neo-bremenjenih in z zastavno pravicoobremenjenih delnic, sai sam prenosdelnic ni učinkoval na zastavno pravi-co. Tovrstna zakonska praznina jezahtevala ureditevtega vprašanjo.Zakonodojalec se ni odločil za dopol-nitev ZGD-1, temveč je to vprašanjesedaj urejeno v 81 .b členu ZNVR Dodenarne odpravnine je v primeru, koso na delnicah pravice tretjih oziromako so na njih druga pravna dejstva, izkaterih izhaja upravičen|e do dono-sov, upravičena oseba, v korist katereje bila ta pravica oziroma pravnodejstvo vpisano. Pri tem je zelo po-membno, da je ta pravica oziromadrugo pravno dejstvo vpisano na toosebo na presečni dan.'6 Posledičnotemu je v drugem odstavku istegačlena določeno, da z dnem prenosadelnic od manjšinskih delničorjev naglavnego delničarja prenehajo vsepravice in druga pravna dejstva vpisa-na na delnicah, ki so predmet preno-sa. Na podlagi tega določilo jih KDDizbriše iz centralnega registra hkrati sprenosom delnic. No glavnegadelničarja so tako prenesene vse del-nice brez obremenitev. V bančni ga-ranciji ie zaradi tega treba kotupravičence iz garancije upoštevatipoleg manjšinskih delničarjev tudidruge upravičence do primerne de-narne odpravnine, kot jih določaZNVPv81.bčlenu.Zakon je uredil izplačilo primernedenorne odprovnine upravičencu, ki je 12 Število upravicencev iz garancije je odvisno odštevila mandelničarjev na dan izda|esklepa registrskega sodišča o vpisu prenosadelnic s strani manišinskih delničar|ev na glavne-ga delničar|a,Prepoved razpolaganjo manjšinskih delničarjevz delnicami družbe nastopi šele s trenutkom vpisasklepa o prenosu delnic man|šinskih delničarjevna glavnega delničario v sodni regis+er.14 81 .b člen v povezavi z 70. a členom ZNVfUradni list RS št. 23/1999 z dne 08.04.199915 Glej prvi odstavek 81 .b člena ZNVR16 Glej zgoraj poleg manjšinskega delničarja lahkotudi tretja oseba, ter izbris pravic indrugih pravnih dejstev teh oseb. Sevedno pa ostaja odprto vprašanje, aliimaio tretje osebe tudi druge pravice,ki jih daje manjšinskemu delničarjuZGD-1 in so vezane na primernodenarno odpravnino. Tretjemu bi mo-rala biti enako kot rnanjšinskemudelničarju priznana pravica do sodne-ga preizkusa denarne odpravnine.Njegov pravni interes je vsekakor po-dan ob upoštevanju dejstva, da se sprenosom delnic na glavnegadelničarja n]egova pravica oziromadrugo pravno dejstvo izbriše na podlagizakona. Stem bi bila tretji osebi danamožnost, da predlaga sodišču, dadoloči primerno denarno odpravnino,če bi menila, da le-ta ni primerna ozi-roma če glavni delničar ne bi ponudilodpravnine ali ie ni ponudil pravilno.V zvezi s sodnim preizkusom de-narne odpravnine se postavlja še dru-go vprašanje povezano z izdajobančne garancije. Bančna garancijase v praksi glosi na znesek, ki je enakseštevku primernih denarnih odprav-nin vseh manjšinskih delničar|ev nadan izdaje garancije. Ker mora biti napodlagi 385. člena ZGD-1 bančnagarancija izdana pred sklicemskupščine, se za izračun zneska ga-rancije upošteva primerna denarnaodpravnina, ki jo določi glavnidelničar in pregleda revizor. Pravicamanjšinskih delničarjev je na podlagi388. člena ZGD-1 tudi sodni preizkusdenarne odpravnine. V tem postopkulahko sodišče odloči, da ponujenadenarna odpravnina ni primerna indoloči višji znesek. Skupni znesekdenarnih odpravnin vseh delničorjevje tako višji od skupnega zneska žeizdane garancije. Drugi odstavek 385.člena ZGD-1 daje manjšinskemudelničarju pravico, da zahteva izpolni-tev obveznosti glavnega delničarjo do izplačila primerne denarne odpravni-ne od solidarno zavezane banke.Moje mnenje je, da ta pravicamanjšinskega delničarja ni vezanazgolj na primerno denarno odpravni-no, kot jo določi glavni delničar, tem-več io je treba priznati tudi za višjoprimerno denarno odpravnino, ki jomorebiti določi sodišče. Razliko medprimerno denarno odpravnino, kot joje predlagol glavni delničar, in višjo, kijo določi sodišče, lahko manjšinskidelničar oziroma drug upravičeneczahteva neposredno na podlagi dru-gega odstavka 385. člena. Zaraditega dejstva se zastavlja vprašanje, alije ustrezno v garanciji kot znesek ga-rancije navesti zgolj seštevek primer-nih denarnih odpravnin vsehmanjšinskih delničarjev, kakor jih jedoločil glavni delničor. Se toliko bolj,če upoštevamo dejstvo, da se denarnaodpravnina od dneva ob|0ve vpisasklepa o prenosu v sodni registerobrestuje po 5 % letni obrestni meri. 4. SklepKljub dejstvu, do direktiva nalagadržavam članicam, da uredijo institutizključitve manjšinskih delničarjevvpovezavi s prevzemnim postopkom, seje zakonodajalec odločil, da to uredi vokviru korporacijske zakonodaje. Takoie omogočil glavnemu delničarju, dasprejme odločitev, ali želi iz družbeizključiti preostale delničarje in postatiimetnik vseh delnic družbe ne gledena predhoden prevzemni postopek.Da pa pri tem glavni delničar ne biizigral šibkih manjšinskih delničarjev,ie zakonodajalec vnesel v postopekizključitve nekatera varovala. Mednjimi je tudi večkrat omenjena izjavabanke, ki v praksi banke izdajaiokot bančno garandjo. V članku semopozorila na nekatera odprtavprašanja, s katerimi sem se srečala pri delu, in predlagala spremembeoziroma dopolnitve zakona. Naravabančne garancije pa zahteva razmi-slek tudi o roku veljavnosti le-te, sajZGD-1 o tem molči. Zaradi tega sezdi, kot da je bil namen zakonodajal-ca, da naj garancija velja, vse doklerprimerna denarna odpravnina niizplačana njenim upravičencem. Pritem moti dejstvo, da manjšinskidelničarji oziroma tretje osebe, ki soupravičenci do denarne odpravnine,ne rnorejo sodelovati pri pripravi vse-bine bančne garancije. Se več, zakonni primerno uredil niti seznanitvemanjšinskih delničarjev z vsebino žeizdane bančne garancije, o čemer jeveč napisano zgoraj. V prihodnje sebodo zagotovo v zvezi z izjavo iz 385.člena ZGD-1 odprla še druga bolj alimanj pereča vprašanja. Na nekaterabo mordo lahko odgovorila praksa,druga pa bo, upam, skupaj z že nave-denimi z ustrezno spremembo alidopolnitvijo zakonodaje uredil zako-nodajalec. LITERATURAINVIRI:1. Gospodarski subjekti na trgu-posodobitevgospodarskega pravo, Pe+no|s+o posvetovan|e ook+ualni problema+ikl s področja gospodarskegaprava/ Portorož, 24.-26. maj 2007, Maribor;Pravno fakulteta: Inštitu+za gospodarsko pravo/20072. Katalinič, Dabielilz+isnitev manjšinskihdelničarjev (squeeze-out)-prlmerjalnopravnipregled/ Podjetje in delo, lefnik 2000, š+evilka I/GV Založbo, d.o.o.3. Kocbek, Marijan: Izstop in izključitevmanjšlnskih delničarjev iz družbe, Podjetje inddo, letnik 2007, števllka 2, GVZaložba, d.o.o.4. Zakon o gospodarskih družbah (2GD-1),uvodno pojosnila prof.dr. Borut Bratina/ DušanJovanovič; Jožica Vindiš;stvarno kazalo JožicaVindiš/ Ljubliana: Urcidni lis+ Republike Slovenije,20065. Zakon o prevzemih (Zprev-1), uvodna pola Marijan Kocbek, Nina Plavšak, DušonPšeničnlk; stvarno kazalo Gregor Drnovšek,Ljubljana: GV Založbe, 20066. Zakon o nematerializiranih vrednos+nihi papir-iih, uradno prečisčeno besedilo (ZNVP-UPB1),«««uradni list Republike Slovenije št. 2 zdne 9.1.2007, stran 141;7. Burgeriiches Gesetzbuch, sple+na stran: ht+p://www.gesetze-im-internet.de/bgb/index.hi+ml

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Senica Laura
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 19. 11. 2007
Stran: 55