SOCIOLO-GOV, KI KLJUB ČASTITLJIVIM LETOM ŠE VEDNODELA NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE. V MLA-DIH LETIH JE SODELOVAL Z REVIJO 57, PERSPEK-TIVAMI, TUDI Z )OŽETOM PUČNIKOM, BIL PA )ETUDI EDEN OD PROFESORJEV, KI JIM )E PARTIJASREDI SEDEMDESETIH LET PREPOVEDALA DELATINA FAKULTETI. RUS, Kl JE SICER LEVIČAR, IMA VSLOVENI)! MALO SOMIŠLJENIKOV. ZAGOVARJA NA-MREČ PRIVATIZACIJO VSEH DRUŽBENIH DEJAVNO-STl, ČESAR POLITIČNA LEVICA VSA) ZA ZDA) NITINAJMANJ NE PODPIRA. DELUJE PRAVZAPRAVNASPROTNO. NEZADOVOL|EN JE TUDI Z AKTUAL-N0 SLOVENSKO VLADO, SAJ SE OBLAST OBNAŠAKOT ABSOLUTISTIČNI VLADAR, KI NADZIRA INUPRAVLJA VSO DRUŽBO. Se v Sloveniji danes počutite bolj sprošcenokot pred leti?>• Na to vprašanje pravzaprav ne znam odgo-voriti. Očitno pa je, da se zelo sproščeno ob-našajo novi oblastniki. Še več: sprosčenost jepostala nekakšna skupinska norma, ki legali-zira oblastniški hedonizem. Sproščenih ob-lastnikov nisem preveč vesel, saj se lahko mi-mogrede prelevijo v razpuščene oblastnike.Sicer pa je moj osnovni problem v tem, nespadam niti med levico niti med desnico, vsajpo lastni presoji ne. Sam vztrajno zagovarjamprivatizacijo šolstva in zdravstva, skratka vsehdružbenih dejavnost), vsi tisti, ki naj bi jih Nekoč ste dejali, da se imate za levičarja, da sovam zelo blizu socialdemokratske ideje. Ni minajbolj jasno, vsaj iz slovenskega konteksta,katere ideje so to, so to ideje Janševih aliPahorjevih socialdemokratov?•• Moram reči, da mi nista blizu niti Janša nitiPahor. Res pa je, da sem v predsedniški tek-mi podprl Danila Turka. Pa ne zaradi njego-vih stališč, ampak zato, ker sem verjel, da nivpleten v strankarsko politiko, da ni nobenistranki nič dolžan in je vsaj s tega vidikaneodvisen.Če že pravite, da se v svojem pogledu na svetznotraj levice pocutite osamljenega, me zani-ma, kaj vas moti pri naši levici?»• Slovenska levica je po mojem mnenju pre-več konservativna, slovenska desnica panaravnost nazadnjaška. Če pravim, da so le-vičarji konservativni, to seveda ne pomeni, dazagovarjam revolucijo. Revolucije se dogajajole v nezrelih družbah. Sam še vedno zagovar-jam tretjo pot kot edino pravo. Njena alterna-tiva je brezpotje. Tretja pot se mi zdi sprejem-Ijiva, predvsem zaradi tega, ker opredeljujeprihodnost na negativen način, kot proces, ki prišteval v krog svojih somišljenikov, pa soproti privatizaciji, in to vedno bolj dosledno.Res je, da je privatizacija, ki jo je uvajal dose-danji minister za zdravstvo ali pa dosedanjiminister za visoko šolstvo, nepremišljena inneodgovorna, kljub temu pa menim, da jeprivatizacija proces, ki omogoča bolj zrelo intudi bolj urejeno družbo. Janša in tudi številni drugi politiki pa te razli-ke med javno in privatno politiko ne upošteva-jo, zato nenehno "privatizirajo" javno lastnino.Ampak glavni vir težav ni v grabežljivem ob-lastništvu politikov, ampak v sistemu, ki usta-noviteljstvu podeljuje tako velika pooblastila. presega tako realsocializem kot ka-pitalizem. Sam nikoli nisempričakoval restavracije klasičnegakapitalizma. Danes je težko govori-ti, da na zahodu ali v ZDA vlada kla-sični kapitalizem, pa čeprav sta fi-nančni in fizični kapital neprimer-no bolj pravno zaščitena kot pa so-cialni ali intelektualni kapital. Nadrugi strani pa tretja pot pomenipreseganje idealov sodalizma. Ne-gativna opredelitev tretje potipomeni torej preseganje kapitaliz-ma in socializma.Kaj pa bi morala narediti slovenskalevica.da bi vam bila bližje?>• Bolj pomembno je najbrž vpra-šanje, kaj lahko naredi. Za tak od-govor seveda nisem merodajen. čepa me sprašujete, kaj bi morala na-rediti, bom povedal, kar mislim.Slovenska levica je konservativna vtem smislu, da še vedno poudarjaenakost in neokrnjeno državo bla-ginje, namesto da bi izhajala iz al-ternativ, ki bi morale biti logičnaposledica drugačne socialne struk-ture slovenske družbe. Zagovarjapač klasične vrednote socializma,recimo enakost, ki jo razume pre-več dobesedno. Slovenska levica bimorala biti veliko bolj iniciativnapri reformi socialne države, moralabi oblikovati alternative. V zvezi sprivatizacijo družbenih dejavnostibi morala zavzeti manj defenzivnodržo, kot sta jo zavzela nekdanjaministra Dušan Keber in Slavko Ga-ber, ki sta vztrajala predvsem priohranitvi javnega zdravstvenega injavnega šolskega sistema. Večinaslovenskih levičarjev privatizacije nirazumela kot priložnosti pac pa kotgrožnjo. Sam mislim drugače. Pri-vatizacija je priložnost, da se zrah-Ijajo patriarhalne spone klasičnedržave. Slovenska država je danesseveda demokratična, a kot vladavi-na, ki temelji na večinskem siste-mu, je najnižja stopnja demo-kracije. Za višjo stopnjo je značilnazaščita manjšin, za zrelo demokra-cijo pa partnerstvo s civilno družbo.V času, ko nam vlada Janez Jansa,velja, da se v Sloveniji spet uveljav-Ija koncept klasične, večinske de-mokracije. Večinska demokracija tako, da poli-tična večina odloča o vseh javnih za-devah?>• Katerakoli večina. Legitimitetanjenih odločitev temelji na večin-skosti. Liberalni tip demokracije, kise vsaj meni zdi boljši, pomenizaščito manjšine, čeprav je trebadodati, da večina, ki vlada, vseskoziposkuša manjšini preprečiti, da bipostala večina. Ta igra je prevlado-vala, preden je Jansa prišel na ob-last. Alternativa, ki jo zagovarjamsam, pa je seveda demokracija, vkateri je civilna družba vedno boljprisotna, se pravi vse bolj vplivenpartner državi.Omenili ste, da ste podprli Tiirka. Vasje nizka zmaga Lojzeta Peterletapresenetila?» Presenetilo me je pravzaprav žeto, da je Peterle sploh kandidiral zapredsednika! Spraševal sem se,kako je sploh mogoče, da je po vsehvlogah, ki jih je Peterle odigral, po-stal resen kandidat za predsednika.Peterle je kot bivši kljucni clovekDemosa bolj kot kdorkoli drug krivza to, da so tujci in cerkev odvzelislovenskemu narodu dobršen kosslovenske zemlje. Že v začetku devetdesetih ste v pi-smu Jožetu Pučniku opozorili, da Pe-terle spravo razume enostransko, češ- mi vam odpuščamo, in ne - mi smosokrivi zlocinov; opozarjali ste, daPeterle v Sloveniji siri katoliško de-mokracijo.AII ni Peterle danes dru-gacen, kot naj bi bil takrat?>• Ponavljam, da se mi zdi enostav-no nemogoče, da smo se nanj nava-dili. Res je, da se je vsaj na videzspremenil, postal je bolj odprt, boljtaktičen, zmožen oblikovati kom-promise. ]e pa veliko vprašanje,kako bi nastopal, če bi imel za sebojmoč bivsega Demosa ali če bi gabolj podprla cerkev. Njegove novedrže ne dojemam kot novo rojstvoliberalnega katolika, ampak zgoljkot ustrezno prilagajanje obstoječisituaciji.Se vam zdi, da se je slovenskadružba .tudi zaradi načina privatizaci-je.preveč klerikalizirala.sta moč invpliv cerkve res prevelika?> Moč cerkve je velika samo tam, kjer uporablja vzvode države. Čedrži, da jo pesti pomanjkanje novo-mašnikov, to pomeni, da je cerkevnotranje dokaj šibka. Politično pa jepremočna, zato si je pridobila celovrsto privilegijev. Kulturno in mo-ralno je presibka, saj nima skorajnobenega vpliva na negativne po-jave, ki jih poraja sodobna sloven-ska družba. Sicer pa bo eventualnoradikalno klerikalizacijo Slovenijeovirala tudi Evropska unija. Ne gle-de na to. da je Evropa katoliska, pani samo katoliška, in ne glede nato, da je na neki način tolerantnado cerkve, je nima za ključni ele-ment svoje legitimizacije, kar sicervseskozi počne slovenska desnica.Marsikdo bi vam očital, da ste so-vražno uperjeni proti cerkvi.pred letiste kot državni svetnik celo predla-gali odpoklic tedanjega Ijubljanskega nadškofa Franca Rodeta.To se nizgodilo.je pa Rode postal kardinal.•• Je, glavno je, da je odšel. Če bi os-tal, bi ustvaril nevzdržne razmere.V njegovem primeru namreč ni šlosamo za klerikalizacijo cerkve, am-pak tudi za intenzivni kulturnikonflikt, ki se je kazal v poskusihprevrednotenja slovenske literarnezgodovine in v objestnem (prav ničkrščanskem) pridiganju slovenskijavnosti.V knjigi o vrednotah Slovencev, kista jo pred leti izdala skupaj z NikomTošem.ste med drugim ugotovili.daje cerkev v Sloveniji takoj po osa-mosvojitvi uživala veliko stopnjozaupanja, ki pa je z leti zelo padla.Kako to?>• Predvsem zato, ker se v slovenskiduhovščini preveč uveljavlja kleri-kalizem. In tudi zato, ker so njenastališča do vloge cerkve v drugi sve-tovni vojni moralno zelo vprašljiva.Že petnajst let zanika lastno krivdo,kar je samo po sebi zelo nekrščan-sko in nemoralno. Še bolj vprašljivopa je, da poskuša svoje grehe zbri-sati s tem, da na drugo, partizanskostran prenaša krivdo za bratomor-no vojno. To kukavičjo podtikanjekrivde izničuje njeno moralno po-slanstvo in zbuja odpor zlasti pri ti-stih, ki so bili na partizanski strani.In teh ni bilo tako malo. Pred osamosvojitvijo teh ekscesov ni bilo,zato smo zlasti intelektualci okoliRevije 57 in poznejših Perspektivvzdrževali zelo pristne stike s števil-nimi bolj liberalnimi duhovniki inmenihi. Če je ugled cerkve kot institucije pa-del, pa so nekatere stvari v Sloveniji,kljub zamenjavi političnega sistema,ohranile nekdanjo raven.Recimoegalitarnost.Zakaj?>• Egalitarizem je v Sloveniji, v pri-merjavi z drugimi državami nekda-njega realsocialističnega bloka, nabistveno višji stopnji. Najbrž zato,ker je bil socializem ali komunizemv Sloveniji in v Jugoslaviji drugačenkot v državah sovjetskega bloka. Bilje bolj izviren, ni bil vsiljen od zu-naj. Slovenija pa ]e zanimiva še znekega drugega stališča. Povprečnosprejemanje privatizacije in privat-ne lastnine je bilo od vsega začetkapri nas bistveno višje kot pa v dru-gih vzhodnoevropskih državah.Egalitarnost in pravica do lastninese pri nas ne izključujeta. Analizeso že na začetku devetdesetih letprejšnjega stoletja kazale, da so Slo-venci, kljub temu da je minilo raz-meroma malo časa od zatona štiri-desetletne marksistične indoktrina-cije, v veliki večini zasebno lastninopojmovali kot ustrezno sredstvo zalastno samostojnost. Tudi danes jopojmujejo na zelo funkcionalen,neideološki način in ne kot instru-ment za izkoriščanje nelastnikov.Obstaja pa neka meja. Slovenci vvečini niso naklonjeni ideji, da bibile šole v lasti učiteljev in bolnicev lasti zdravnikov. Na žalost pa da-nes večina Ijudi privatizacijo razu-me zgolj kot razprodajo šol inzdravstvenih domov, čeprav stavbesame po sebi niso veliko vredne.Vredni so znanje, intelektualni ka-pital, organizacija dela in socialnikapital.Kakšno privatlzacijo družbenih de-javnosti imate v mislih?»• Privatizacija na področju šolstva,zdravstva in drugih dejavnosti jepredvsem proces prenašanjadružbenih služb iz javnih zavodovna nedržavne institucije. V Sloveni-ji ima država v javnih zavodih staJe pa veliko vprašanje, kako bi nastopal, ce biimel Lojze Peterle za seboj moč bivšega Demosaali 6e bi ga bolj podprla cerkev. Njegove novedrže ne dojemam kot novo rojstvo liberalnegakatolika, ampak zgolj kot ustrezno prilagajanjeobstoječi situaciji. tus ustanovitelja, ki ima v rokah ab-solutno premoč. Poglejte si recimoustanavljanje t. i. javne agencije zaknjigo ministra Vaska Simonitija.Kljub temu da se je takšni premočiustanovitelja uprlo društvo pisate-Ijev in da je vsaj na tem podrocjuprišlo do konfrontacije med mini-strom Simonitijem in civilnodružbo, se je na koncu izoblikovaltak sistem, po katerem bo ministerpotrjeval vse člane sveta, tudi tiste,ki jih bo predlagala univerza aliakademija znanosti in umetnosti.Oblast pac mora biti nad vsem ...V cem naj bi bile razlike med javnlmin zasebnim lastništvom? » Lastniška upravičenja v zasebnemsektorju niso primerljiva s tistimi vjavnem. V javnem sektorju lastniškoupravičenje pripada položaju, nepa osebi. Poleg tega je ob-lastniksamo upravljavec in izvajalec, ne patudi razpolagalec z vsemi sredstvi.Janša in tudi številni drugi politikipa te razlike med javno in zasebnopolitiko ne upoštevajo, zato neneh-no "privatizirajo" javno lastnino.Ampak glavni vir težav ni v gra-bežljivem ob-lastnistvu politikov,ampak v sistemu, ki ustanoviteljs-tvu podeljuje tako velika pooblasti-la. >• Zaradi večje avtonomije profesio-nalcev. Funkcija države bi moralabiti omejena na to, da zagotavljamožnosti za nemoteno pedagoško,zdravstveno, kulturno ali ustreznodrugo dejavnost. Izvajanje te dejav-nosti pa ni v rokah države. Izvajanjejavne službe v nejavnih zavodih jetisto, kar je cilj privatizacije. Njencilj ni v tem, da bi postali zdravnikibogati, ampak v tem, da se zagoto-vi profesionalna avtonomija. Šelepotem, ko se zagotovi profesional-na avtonomija, začne delovati tudiprofesionalna etika. Ta ne funkcio-nira, če so profesionalci degradira-ni v državne uradnike. Zakaj bi morala država privatiziratitudljavne zavode? Levica pri nas razmišlja drugače. Go-vori o grožnjah kapitala. •• Vsi se bojijo, da bi kdo prevečobogatel. Ne vem, zakaj naj bi bilibogati zgolj menedžerji in zakaj ne Slovenski sindikati so koncno sprevideli, da jezagovarjanje samo višjih plač politika, ki zapo-slene potiska v tradicionalni položaj industrij-skega proletariata, ki ga že davno ne bi smelobiti vec. Če bi resnično želeli biti sodobni, bi mo-rali uvajati delavske delnice. bi bili bogati tudi zdravniki. Kaj pabi bilo narobe, če bi premožnizdravniki ustanavljali svoje sanato-rije? Ali bi bili zaradi tega manj od-govorni do svojega dela? Že vprejsnjem sistemu smo delali empi-rične raziskave in ugotavljali, da sose čutili kvalificirani delavci v pod-jetjih bolj odgovorne kot strokov-njaki. Zakaj? Ker so imeli več moči,veliko večji vpliv in večjo samostoj-nost kot pa strokovnjaki. Ti so bilisicer solidno plačani, a so bili hkra-ti marginalizirani znotra) podjetja.Mnogi pravijo.da bi prlvatizacijadružbenih dejavnosti nujno pripeljalado tega, da bi potem institucije dela-le v zasebnem in ne v javnem intere-su, da hi jih zanimal individualen do-bicek, ne pa blaginja vseh posamezni-kov.> Takšne nevarnosti pri privatizaci-ji realno obstajajo, vendar jih ome-jimo lahko že s tem, da za vse dejav-nosti uveljavimo načelo ne-profitabilne organizacije. To pa po-meni, da se presežki porabijo zarazvoj iste dejavnosti, v kateri so na-stali. Ko je bil pred dobrimi deseti-mi leti sprejet zakon o zavodih, semga podpiral, ker sem ga razumelsamo kot začetno rešitev. Zdelo semi je, da je bolje, da se na začetkuv poosamosvojitveni kaotični situa-ciji podržavijo šole, bolnice indruge ustanove in se tako zaščitijopred popolnim razkrojem. A po ne-kaj letih je postalo jasno, da mora-mo napraviti korak dalje. Damoramo preseči sistem, v kateremso vsi strokovnjaki državni uradni-ki, vse od kirurgov do učiteljev v os-novnih šolah. Zakaj je moral recimodr. Zoran Arnež, predsednik stro-kovnega sveta kliničnega centra, vr-hunski strokovnjak, oditi v Trst?Imel je pač zavezane roke. Samo za-radi enega takega primera bi mo-rala biti pokonci vsa Slovenija.Bl moral biti ves Ijubljanski kliničnicenter v zasebnih rokah?>• Mislim, da bi bil lahko, če bi sekonstituiral kot neprofitna organi-zacija. Sicer pa menim, da bi mora-li prej končati privatizacijo primar-nega zdravstva, na sekundarni rav-ni pa bi lahko imeli že pilotne kvazi eksperimentalne projekte za po-samične specialistične centre ali sa-natorije. Podobno bi lahko bilo tudipri šolah, le s to razliko, da bi začels privatizacijo na drugi stopnji, sepravi na stopnji gimnazij in strokov-nih šol. Danes pa smo se vedno nek-je na začetku. In predvsem levica bimorala razvijati socialno ustreznealternative privatizacije šolstva, na-mesto da krčevito brani javno šols-tvo samo zato, da bi preprečila vdorcerkve. Po svetu pa se ne dogajasamo privatizacija javnih šol, am-pak ustanavljanje t. i. javnih av-tonomnih šol (charter school). To soneodvisne javne šole, ki jih financi-rajo ali starsi, ali država, ali podjet-ja, ali pa vsi skupaj. Ustanovitelji sopogosto celo učitelji, ki z lastnimpremoženjem in bančnim kreditomustanovijo šolo. Dosedanje raziska-ve so pokazale, da so za zdaj najboljuspesne tiste javne avtonomne šole,ki jih ustanovijo strokovna zdru-ženja pedagogov. Tako je recimo vNew Yorku.Se vam zdi, da je slovenska privatiza-cija, kot je bila izpeljana, prevec raz-slojila družbo?>• Razslojevanje je potekalo na trinačine. Najprej je Slovenija dobilaveleposestnike. Potem so se pojavilitranzicijski tajkuni, teh je sicermalo, a vseeno bi morala politika,podobno kot na Hrvaškem želijo so-cialdemokrati, uvesti neko analizoteh posameznikov in njihovih po-slov, da bi ugotovili, če so si svojepremoženje v tako kratkem casu re-snično pridobili zakonito. In tretjič,kar je izredno urgentno, pa je regu-lacija menedžerskih prevzemov.Tudi tukaj je slovenska levica popol-noma defenzivna. Od časa do časaprotestira proti privatizacijskim eks-cesom, in to je vse s socialnega vi-dika. Kaj pa je z malimi delničarji?Kako zagotoviti, da ne bodo nasilnoizrinjeni iz podjetja? Kako zagotovi-ti njihovo soudeležbo pri me-nedžerskem odkupu? Kakšne somožnosti uvajanja t. i. ESOP-S (Em-ployer stock ownership plan - planlastništva delnic s strani zaposlenih,op. nov.)?Že pred petnajstimi leti ste zagovarjali uvedbo univerzalnega temeljnegadohodka. Se vam zdi ta rešitev dobratudi danes?>• Seveda, čeprav je manj urgentna,kot je bila ob prehodu iz enega vdrug režim. V devetdesetih letih jev zelo kratkem obdobju izgubilodelo 140.000 Ijudi. Potem se je zgo-dil majhen čudež, ko se je 90.000Ijudi v dveh, treh letih samozaposli-lo. Takrat je bila močno prisotnaideja, da naj imajo tisti, ki gredo vsamozaposlitev, neko minimalnogarancijo. In ta minimalna garanci-ja naj bi bila univerzalni temeljnidohodek, ki bi zmanjšal tveganje inpovečal podjetništvo. Hkrati pa bistrahovito poenostavili vso admini-stracijo v zvezi z varstvenimi pro-grami. Obstajajo ocene, da jedržava blaginje tako obremenjenaz administracijo, da gre petindvaj-set ali celo trideset odstotkov vsehsredstev za birokracijo. Univerzalnitemeljni dohodek naj bi poleg tegapredvsem povečeval učinkovitostprogramov, saj je znano, da ti pro-grami pogosto sploh ne dosežejonajbolj prizadetih skupin. Ljudi, kine poznajo svojih pravic in ki nevedo. kako jih uveljaviti.Ali ni ta univerzalni dohodek, ki gadobijo vsi, v samem izhodišču nepra-vičen? Država blaginje naj bi redistri-buirala državno bogastvo.tako da najbi pomoč dobili tisti, ki jo potrebuje-jo,in ne tudi tisti.kije ne.>• Razmišljati moramo drugače. De-lodajalec bo recimo rekel, dobili bo-ste 2000 evrov na mesec, a od tegavam odstejem tistih 400, ki vam jihda država. Tisti, ki bi bili zaposleni,bi imeli pač ustrezno nižje plače,razliko bi pokrila država.Kaj naj bi bila prva stvar,ki bi jo mo-ral narediti novi vodja slovenske levi-ce Borut Pahor, ce bo zmagal na na-slednjih državnozborskih volitvah?»• Ne vem, kaj Pahor lahko naredi...... pa Pahorjeva stranka?•• Ima neko specificno poslanstvo,ki ga mora izpolniti. Slovensko gos-podarstvo kljub vsem težavam ni vkritičnem stanju, in kar je še po-membneje: slovenska ekonomija jepokazala, da je kljub političnim pri-tiskom in eksperimentom sposobna samoregulacije in izredne regene-racije. Zaradi tega se stranki ni tre-ba preveč ukvarjati z gospodars-tvom ali celo obiskovati pod)etij,kot so to počeli bivši partijski šefi.Pač pa bi morala biti osnovna nalo-ga stranke v tem, da bi me-nedžment kar se da skrbno zaščiti-la pred politiko. po drugi strani pabi morala še bolj skrbno zaščititi de-lavce pred menedžmentom. In tone z organizacijo štrajkov, ampak zdelavskimi delnicami. Zavedam se,da delavske delnice lahko pomenijotežave pri upravljanju kapitala, šeposebej, če delavske delnice pre-sežejo deset ali dvajset odstotkov ce-lotnega kapitala. Slovenski sindika-ti so končno sprevideli, da je zago-varjanje samo višjih plač politika, kizaposlene potiska v tradicionalnipoložaj industrijskega proletariata,ki ga že davno ne bi smelo biti več.Če bi resnično želeli biti sodobni, bimorali s podporo stranke uvajatidelavske delnice. Že pred trideseti-mi leti se je recimo na Švedskempojavila ideja t. i. Meidnerjevegafonda, ki je bila izredno popularnamed sindikati, levico in delavstvom.Meidner je predlagal, da bi podjet-je dvajset odstotkov dobička odva-jalo v delavske delnice, s katerimi biupravljali sindikati, lastniki pa bibili delavci. Ideja je bila pač v tem,da delavstvo ne more ostati samoproletariat, ki ga odpravim s plačo.Z vidika delavca kot aktivnegadržavljana je prav sramotno, dadobi samo plačo in nič več.Kaj pa glede negospodarstva? •• Vsekakor bi se morali strokovnja-ki izviti izpod železne pete birokra-cije in države. ]anševa vlada je po-kazala, kako nujno je, da sedružbene dejavnosti rešijo izpodvpliva politike. Govori se, da se jena funkcijah zamenjalo več tisocstrokovnjakov ... Kljub nepopravlji-vi škodi, ki jo takšni kadrovski cuna-miji povzročijo, pa je strokovna jav-nost molčala. Zakaj? Ker je ni večali pa zaradi tega, ker je tako ne-močna, da bi bil sleherni upor brez-ploden? Kaj sledi, vemo; rezistenca,ki uničuje učinkovitost služb inkakovost storitev! X

Medij: Mladina
Avtorji: Trampuš Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 02. 11. 2007
Stran: 42