okrog2,1 %, kar je zelo blizu 2-odstotnegasrednjeročnega cilja cenovne stabilnosti. Ta dosežek se pokaže v pravi luči,če vemo, da je bila povprečna inflacijav obdobju 1989-1999, torej preduvedbo evra in pred nastankom ECB, vteh državah 3,3 %, torej skoraj za polo-vicovišja. Poleg tega se kažejo rezultatiin uspeh ECB tudi pri drugih kazalcih.Dejstvo je, da so danes nominalne inrealne obrestne mere v evroobmočju banke. Razumljivo pa je, do se v raz-pravi o monetarni politiki upoštevapomen posamezne države v tem smislu,da je nestabilnost Nemčije za evroobo-močje večji problem kot nestabilnost vSloveniji. Vendar nestabilnost v našidržavi ne ostane neopaženoSkratka, noši odnosi v Svetu ECB sozelo korektni in celo prijateliski, nasla-vljamo se po imenih, smo kooperolivniin včasih se poskuša kakšen problemrešiti tudi na bilateralni ravni. Nikolinisem imel občutka, da gre tukaj zakakšen prestiž. Vsi guvernerji so dobristrokovnjaki, nekateri so celo profesorji,eni so poklicni bankirji, čeprav ne mo-rem reči, da so vsi prišli na ta položajprek kariere v komercialnem bančništvu.Deloma ie to tudi politična funkcija,ampak politični vidik delovanja v SvetuECB e zagotovo v ozadju.a • V širši strokovni javnosti se oECB govori kot instituciji, ki odloECB. najnižie v zadnjih dvajsetih letih. Evro jepostal tudi izredno cenjena rezervnavaluta in igra skupaj z ameriškim dolar-iem najpomembnejšo vlogo v finanč~nem svetu. Celo tako daleč je prišlo, dase govori, da je dolar v zatonu ter dabo evro prevzel njegovo vlogo vodilnesvetovne valute. V desetih lelih je na-mreč delež evrskih deviznih rezervporasel od 18 % na 25% vseh medna-rodnih denarnih rezerv.Znani so še drugi kazalci, s koterimise ne bi na dolgo in široko ukvorjal.Rekel bi le, do pomeni projekt evronedvomno zelo velik uspeh, ideja oekonomski monetarni uniji (EMU) pa seje pokazalo kot zelo koristna. Se pose-be|, če upoštevamo, da je bilo na za-četku njenega nastajanja prisotno veli-ko skepse. Evroskeptiki so na primergovorili, da bodo Nemči|0 in drugevelike evropske države evro kmaluzapustile, vendar se to ni zgodilo in sote držove med najbolj aktivnimi v okviru ki, drugo po razprovi o bolj tehničnihvprašanjih, kot so urejanje plačilnegaprometa, poslovanje z vrednostnimipapirji itd. Pričakuje se, da smo vsi gu-vernerji na seji aktivni in da se v razpra-vo ne vključujemo le, če o kakšni točkidnevnega reda nimamo kaj tehtnegapovedati. Sicer pa se vsoj v okviru raz-prave o monetarni politiki pričakuje, davsak guverner izrazi svoje mnenje. Lah-ko rečem, da je sodelovanje vseh čla-nov izredno kolegialno, saj ima poslatutu ECB vsak guverner en glas, neglede na velikost države. To pomeni,da je na primer moj glas enako vredenkot glas guvernerja nemške centralne » Grobo rečeno je ECB institucija, kiodloča o monetarni politiki, vendar jele-ta le sredstvo za doseganje cilja, tacilj pa je cenovna stabilnost, to je okrog2-odstotna inflacija v srednjeročnemobdobju. Za doseganje tega cilja seECB poslužuje svojega osnovnegainstrumentarijo, ta pa ie primarno redu-ciran na določanje obrestnih mer. Mo-ram reči, da je opazovanje in regulira-nje količine denarja v obtoku, o kate-rem ponovadi razmišljamo v luči izvaja-nja denarne politike in politike stabilno-sti cen, danes drugače razumljeno kot vpreteklosti. Stobilnost cen se danes ciljaneposredno. Pri določanju višine obre-stne mere se primarno opazuje odsto-panje tekoče inflacije od ciljne srednje-ročne 2-odstotne inflacije in odstopanjedejanske gospodarske aktivnosti odpotencialnega BDP. Količina denarja vobtoku je dane5 v večini centralnihbank v svetu potisnjena no drugo mestopozornosti. Izkušnje so namreč pokaza-le, da uravnavanje količine denarja vobtoku ne zagotavlja cenovne stabilno-sti, ker povpraševanje po denarju nistabilno. Nekateri guvernerji, med njimitudi angleški guverner Mervyn King,zato pravijo, da se danes monetarnapolitika vodi brez upoštevanja denarja.Seveda se posredno upošteva količinadenarja v obtoku. ECB nedvomno sodimed centralne banke, ki opazujejo tudikoličino denorja v obtoku. Zoto članiSveta ECB vedno dobimo na mizo po-datke o porostu denarne mase, o t. i.denarnem ogregatu M1 in širšem agre-gatu M3. Podatki kažejo, da širši de-narni agregat M3 v zadnjem obdobjuraste na leto z 12- do 13-odstotno sto-pnjo, kar bi na prvi pogled lahko pome-nilo, da ta količina denarja spodbujasplošno rast cen. Na dolgi rok sevedaje tako, toda na kratki rok uravnavanjekoličine denarja v obtoku ni instrumentmonetarne politike ECB.V širši javnosti se torej ne motijo, kopravijo, da ECB opazuje in nadzorujekoličino denarja v obtoku, toda kotugotavljam, cilja današnja sodobnamonetarna politika inflacijo neposrednoprek določanja višine kratkoročne obre-stne mere, prek le-te pa vpliva tudi nakoličino denar|a v obtoku, torej ta niprimarni cil| ECB niti Bank of Englandali ameriškega Feda.« ca o monetarni politiki in količinidenarja v obtoku. Kako blizu inkako daleč od resnice je takšnovidenje njene vloge ? v svetovni ekonomiji.« Ce sklenem, deseta obletnica jepokazala veliko koristnost in velik uspehevra ter ECB. Odprto vprašanje pa je,kako bo v naslednjih desetih letih. 0tem so mnenja bolj deljena. Uspehpreteklega desetletja ni garancija zaenak rezultat v naslednjih desetih letih.To bo odvisno od turbulentnih dogajanj » Prav imate, v Svetu guvernerjevECB (angl. Governing Council) deluje21 članov, med katerimi je 15 guverner-jev nacionalnih centralnih bank iz državčlanic evroobomočja in 6 članov izvršil-nega odboro (angl. Executive Board). S1. ianuarjem 2009 se nam bo pridružilše guverner slovaške centralne banke,to je sedaj že jasno, tako da bo v svetuguvernerjev 22 članov. Seje Sveta ECBso izredno zanimive in dolgo trajajo,odpirajo pa se številna vprašanja fi-nančne narave, Seje se sklicujejo dva-krat mesečno, prva seja v nnesecu jenamenjena razpravam o denarni politi• V Svetu ECB sedaj deluje 21članov in med njimi tudi vi kotguverner slovenske centralnebanke. Na sejah tega organaaktivno sodelujete, odkar ste biliizvoljeni za guvernerja BankeSlovenije, to je leto dni. Kakšniso vaši poslovni odnosi in ko-munikacija z drugimi clani SvetaECB - prijateljski, kooperativniali morda tudi prestižni? bmočju.« » Vsekakor se posledice te krizečutijo tudi v naših bankah, in sicer v višjiceni tujih virov sredstev in v manjši raz-položljivosti teh virov. Lahko pa rečemo,da nimamo tako resnih težav, kot jihimajo ugledne velike evropske in ameri-ške banke, kot so Union Bank of Swi-tzerland, Merill Linch, Societe Generale » Ne, ECB nam pri tem ne morepomagati, lahko nom samo svetuje - into tudi počne - da naj vodimo boljstabilizacijsko domačo politiko javnihfinanc, dohodkovno in strukturno politi-ko. Sicer pa je problem slovenske rela-tivno visoke inflacije izključno naš pro-blem in enako velja tudi za vse drugečlanice evroobmočja, v katerih je splo-šna rast cen višja od povprečja v evroo• Pretresi na mednarodnih fi-nančnih trgih in aineriška nepre-micninska kriza so pripeljali dovrtoglavih odpisov in izgub veli-kih evropskih in ameriških inve-sticijskih bank. Kakšni so naukite krize za slovenske banke innašo ekonomijo - smo jo poceniodnesli? ke.« • V evroobrnočju je letna sto-pnja inflacije skoraj enkrat nižjakot v Sloveniji. Kljub ternu, karste povedali, vas bom zaradimorebitnih nejasnosti vseenovprašal - ali nam lahko ECB vsajneformalno kakor koli pomagaobrzdati našo domačo inflacijo? » Moram reči, da je vtis o tem, da seje Banka Slovenija odpovedala mone-tarni suverenosti, povsem pravilen. De-jansko nimamo več v rokah instrumenta-rija monetarne politike. To pomeni, dase v primeru višje gospodarske rasti invišje infladje, kot je v povprečju v evro-območju, ECB ne ozira na našo žel|opo višji ključni obrestni meri in je nezanima ciklični konjunkturni položajposamezne članice tega območja.Namesto tego upošteva evroobmočjekot celoto. Predsednik ECB Jean-ClaudeTrichet večkrat poudarja, da člani svetaguvernerjev zastopamo 320 milijonovdržavljanov, ne pa državo, od koderprihajamo. Prav tako ne dovoli argu-mentiranja o višjih ali nižjih ključnihobrestnih merah z vidika posameznedržave, ker to ni problem ECB. Sloveni-ja ali katera koli druga država moradoseči harmonizacijo z evropskim go-spodarskim ciklom z drugimi politikami,to ie fiskalno, dohodkovno in strukturno.Tudi večje države imajo višje ali nižjeinflacijske stopnje, kot je povprečnaletna stopnja inflacije v evroobinočiu,toda ECB gleda agregatno inflacijskostopn|o v evroobmočju.Slovenija se ie z vkliučitvijo v evroob-močje odpovedalo tudi deviznemutečaju kot instrumentu za uravnavanje » Zelo težko je napovedoti, kdaj sebodo cene umirile. Tudi Banka Sloveni-je, ki je po zakonu odgovorna za ce-novno stabilnost, ne more natančnooceniti, kdaj jo bomo dosegli. To jeodvisno pretežno od razmer v svetu, odzunanjih šokov, gibanja cen hrone,surovin in nafte. Tudi ECB je najpreinapovedovala, da bo inflaci|a v evroo-bmoč|u občutno niž|a, kot je seda|. Alise bo inflacija umirila ali celo še nekoli-ko povečala, nihče natančno ne ve, nitiECB niti evropska politika. Ce po bi bilecene hrane, surovin in nafte stabilne, bilahko govorili o nekem roku za zmanj-šanje inflacije s pomočjo zmerne do-hodkovne, fiskalne in strukturne politinaše izvozne konkurenčnosti in ne mo-remo več spreminjati tečaja v koristizvoznikov. Namesto tega moramonašo konkurenčnost povečevoti z drugi-mi politikami, ki sem jih že omenil.Slovenijo je z vključitvijo v evroob-močje tudi marsikaj pridobila, in sicervstop v enotni ekonomski prostor, enotnidenarni prostor in standardizirane po-stopke. Tako ECB na primer stalno izva-ja preglede centralnih bank in preverja,ali so v celoti ustvarjene razmere začimbolj enotno in harmonizirano poslo-vanje bank v evroobmočju.Skratka, z vključitvijo v evroobmočjesnno nekaj pridobili, nekaj pa izgubili,predvsem našo fleksibilnost glede devi-znega tečaja in določanja obrestnihmer, ker ne odločamo več sami o višiniključne obrestne mere, ampak skupaj zdrugimi članicami evroobmočja." • Slovenija je že leto in pol čla-nica evroobmočja in deli usodoz drugimi clanicami tega delaEvropske unije (EU). Ali je mogo-če oceniti, kaj so prednosti in kajslabosti sedanje vloge BankeSlovenije, ki je morala mone-tarno suverenost izrociti v rokeECB? • Toda poglejte, primarni sre-dnjerocni cilj ECB je približno 2-odstotna letna stopnja inflacije.Celo predsednik sveta guverner-jev g. Trichet opozarja na pro-blem draginje, omenja obdobjedveh let za zajezitev cen, pri naspa nihce ne govori rad o roku,ko naj bi se cene umirile. Zakajne? » Absolutno ne sme biti to naša uso-da. Toda povečevanje plač za 10 inveč odstotkov vpliva na inflacijo in infla-cijska pričakovanja, ki slabo vplivajo nastabilizacijo gospodarstva. V procesukonvergence k evropskemu povprečjubo noša inflociio lahko neka| časa ševisoka, todo slej ko prej se bo moralaumiriti.a • Po nekaterih izracunih pestidvomestna inflacija kar dvetretjini današnjega sveta. Ali je5 %- 6 % letna stopnja inflacijetorej naša usoda? res pa je, da kriza še ni mimo. Vsakdan se nekaj novega odkrije in ravnodanes ( v torek, 10. junija, op. ured.)sem v Financial Timesu prebral, da jeugledna švicarska UBS Bank odkrilo inpriznala nove izgube. Tu so še računo-vodska pravila poštene tržne vrednosti,ki zahtevajo pošteno vrednotenje rezul-tatov poslovanja vsak kvartal posebej.« • Kako bi opisali sedanjo ma-kroekonomsko sliko Sloveni-je, še posebej v luči nadaljnjesplošne rasti cen in tekocihplacilnobilancnih gibanj, ki sobila denimo lani kritična zaradirelativno visokega 4,9-odstotne-ga primanjkljaja tekočega delaplacilne bilance? » Visok pločilnobilančni primanikljajjasno kaže, da makroekonomske roz-mere v Sloveniji niso stabilne. Ne gresomo za to, da se to neposredno kažev tekočem računu plačilne bilance,ampak tudi za to, da lanska 6,1 %visoka gospodarska rast na dolgi rokenostavno ni vzdržna. Dosežena rost jevečja od potencialne rasti, in to se slejko prej pokaže v obliki pomanjkanjarazpoložljivih delavcev, v visokem uvo-2u zaradi investicij in v pritiskih na cene.Osebno priznam, da ie splošna rastcen v Sloveniji pretežno posledica zu» Zelo se strinjam z vami, da nikoline smemo biti zadovoljni z doseženim,še posebej zaradi primanikljaja v teko-čem delu plačilne bilance. Trenutno resnimamo težav s financiranjem tegoprimanjkliaio, toda na dolgi rok bomodolg morali odplačati. Ta dolg pa jemožno odplačati le z veqim izvozom.Ce pa se zunanji dolg, stroški in plačestalno povečujejo, domača inflacija paie višja kot v državah naših konkuren-tov, to pri fiksnem deviznem tečaju po-meni, da bomo lahko dosegli izravnavonned izvozom in uvozom le tako, dabodo naši stroški rasli počosneje kotstroški naših konkurentov. To pa pome-ni, da bodo morale naše plače enkratzačeti relativno zaostajati za plačaminaših konkurentov, pa tudi drugi stroškise bodo morali začeti zmanjševati.Razmišljanja o tem, da se nam sedajni treba več ničesar bati, nimaio nobe-ne ekonomske podlage. Kratkoročnopa je to seveda možno početi. Lahkoomenim primera Grčije ali Portugalske,ki sta se nekaj let tudi soočali s precej-šnjim povečevanjem stroškov in inflacije,nato pa so morale sprejeti politiko po-časnega naraščanja plač v jovnem inzasebnem sektorju, zmanjševan|0 pro-računskega primanikljaja oziromaustvarjanja proračunskega presežka tervelikega povečanja produktivnosti, karpa brez ustreznih investicij ni mogočedoseči na enostaven način. Ne morem » Značilno za ta tip bančništva je,da investicijska banka produkt ustvari,nato pa kupcu odobri kredit kot »origi-nator« in terjatev umakne iz premoženj-ske bilance. Tako investicijska bankadoseže dve stvari: ustvari velik obsegposlov in velike dohodke, sočasno pate posle iz bončne bilance prestavi vsvoja ali druga samostojna podjetja intako ohrani obstoječo kapitalsko ustre-znost, na katero ti posli na ta način nevplivajo. Mislim, da lahko ta modelpovečuje bončne dobičke, vendar imapo moiem globokem prepričanju velikonegativnih posledic. Stimulaci|a zazmanjševanje previdnosti pri podeljeva-nju kreditov je namreč vgrajena v ta-kšno bančno poslovanje. Ce banka ve,da se bo lahko terjatve do kreditojemal-ca znebila in da io bo prodala nekomudrugemu, seveda manj pozorno opazu-ie kreditno sposobnost dolžnika. Nepre-mičninska kriza t. i. drugorazrednihhipotekornih posojil (angl. subprimemortgage loans) ie jasno pokazala, da • Kljub visoki in trdovratni infla-ciji, narašcanju zunanjega brutodolga in pritiskom po povišanjuplač nekateri ekonomisti pravi-jo, da smo sedaj v evroobmocju,da nas ščiti močan evro in da senam ni treba ničesar vec bati. Aliniso to nevarna razmišljanja, kinimajo prave ekonomske pod-lage? model).« in stevilne druge. Naše banke so bistve-no man| obremenjene s slabimi terjatva-mi, ker poznamo v Sloveni|i predvsemtip univerzalnega bančništva, medtemko da|ejo Američani in Anglosaksonciprednostt. i. investicijskemu bančništvu,ki je izrazito usmerjeno v ustvarjoniečim večjih dobičkov na kapitalskemtrgu, in sicer s proda|o produktov, vkatere investitorji investirajo velika sred-stva. Zato so silno povečali obseg tehproduktov tudi na nepremičninskempodročju. Tudi nemške in avstrijske ko-merdalne banke so manj prizadete kotameriške, angleške in švicarske banke,ki imajo v različnih drzovah podružniceza opravljanje poslov investici|skegabančništva.V Sloveniji smo torej zaradi sedonjefinančne krize v svetu nehote manj pri-zadeti, saj se banke v glovnem ukvarja-jo s klasičnimi bančnimi posli. Druginauk te krize pa je, da je naš poslovnimodel klasičnega bančništva drugačenod ameriškega modela. Značilno zanaš model je, da komitentu banka odo-bri kredit in terjatev knjiži v premoženj-ski bilanci vse do dospelosti. V investicij-skem tipu bančništva pa v zadnjih pet-najstih letih velja pravilo «ustvari inprodaj« (angl. originate and distribute so banke odobravale kredite samozaradi zaslužkov, in sicer Ijudem brezredne zaposlitve, za katere je bilo ja-sno, da kreditov ne bodo sposobni vceloti vrniti. Moralni hazard, ki se jepojavil pri teh poslih, je nazorno poka-zal, da je ta tip investicijskega bančni-štva zelo sporen tudi z etičnega vidika.Naše banke in tudi evropske banketeh poslov no podlagi listinjenja alisekuritizacije ne poznajo tako natančnoin v takšnem obsegu kot ameriške inve-sticijske bonke. To je eden od temeljnihrazlogov, da naše komercialne banke,ki teh kreditov ne prodaiajo, niso utrpe-le večje škode. Odnesle so jo poceni, nanjih vzrokov, to je povečanja cenhrane, surovin in nafte, toda ne smemoizključiti tudi notranjih vzrokov.Sedanjo makroekonomska slika senekoliko umirja, toda ravno podotek o5,4-odstotni gospodarski rasti kaže novisoke pritiske na področju investicijskeporabe in stanovanjske gradnje. Investi-cije v infrastrukturo se nadaljuiejo, karbo imelo zagotovo pozitivne učinke nadolgi rok. Toda pri nas investiramopremalo sredstev v sodobno tehnologi-jo. Kljub visoki gospodarski rasti torejmakroekonomske razmere niso idealnein zaželena bi bila večja stabilnost.« letu se je po podatkih BankeSlovenije kljub solidnernu po-slovanju dokapitaliziralo devetbank. Kaj so bili kljucni vzrokiza pridobivanje svežega kapita-la v bankah? • Ključni problem ECB v lanskemin letošnjem letu je letna stopnjainflacije, ki se je maja letos pov-zpela na 3,6 %. Kljub temu stena prvi junijski seji Sveta ECBsprejeli sklep o nespremenjenikljucni obrestni meri v višini 4%. Kateri argumenti nacelnogovorijo v prid višjim obrestnimrneram? se torej strinjati z mnenjem, češ da zara-di same vključitve v evroobmočje nima-mo več nobenih makroekonomskihproblemov. Problemi obstajajo, vendorje njihovo reševanje odloženo v priho-dnost. Prava resnica je še vedno, dabomo morali zočeti bolj varčevati in dabomo lahko večjo konkurenčnost dose-gli le z nižjimi stroški od naših konku-rentov.« • Slovenske banke so lani do-segle dobre poslovne rezultate,saj se je dobiček bank in podru-žnic bank zvišal za 31 %, brutodohodek pa za 17 %. V lanskem » Da, predsednik Trichet je velik inizjemno izkušen diplomat, to rnoromreči. Vsi ga občudu|emo.« » Naiprej bi rekel, da Banka Sloveni-je stalno nadzira kapitalsko ustreznostbank in za nobeno banko ne moremoreči, da je njena kapitalska ustreznostnižja od 8 %. Tega ne dopuščamo.Toda v negotovih globalnih finančnihrazmerah je po oceni Banke Slovenijekoristno, da imaio naše banke nekairezerve. Lahko se pokaže, da nenado-ma pride do kakšne slabe poslovneodločitve in da potrebnega kapitolazmanjka. Zato namenomo vztrajamopri nekoliko višii kapitalski ustreznostibank od regulatorne zahteve in banke, • Ko so nekdanjego ameriške-ga zunanjega ministra HenryjaKissingerja nekoc vprašali, kajje bistvo diplomacije, je dejal,da je to dvoumnost. Tako te nih-če ne more držati za jezik. Tudipredsednik Trichet je ocitno velikdiplomat... gacen izraz.« • Toda NLB, NKBM in Probankaso se ponovnih dokapitalizacijlotile tudi v letošnjem letu. Ali soodločitve bančnih uprav o pri-dobivanju novih virov sredstevupravicene? Ali je kapitalskaustreznost teh bank prenizka? ne vidim.« smo pač, da smo prej govorili o visokibudnosti (angl. »strong vigilonce«) innismo nič naredili. Zato sedaj ne more-mo spet ponoviti enakega izraza, kerče spet ne bi nič naredili, bi to pomeni-lo, da nimamo več kredibilnosti. Zato jesedaj predsednik Trichet uporabil dru»vigilance« in »alertness«, toda rekli » Prej smo govorili o »strong vigilan-ce«, sedaj govorimo o »state of heighte-ned alertnessa. Tokrot smo se spraševa-li, v čem je provzaprav razlika med » Zahteve Basla II in zahteve super-vizije Banke Slovenije so jasne in bankemorajo določen odstotek tvegane akti-ve držati kot kapital. Zaradi hitre rasti -banke so lani povečale bilančno vsotoza več kot 30 % - so nu|no morale poi-skati svež kapitol, da so ohranile raz-merje med tvegano aktivo in kapitalom.Lahko bi se odločile tudi za politikozadržanega dobička, toda lani 50 gaprecej razdelile, tako je osnovni vzrokza lonske dokapitalizacije izrazita rastposlovanja bank. Drugih vzrokov za to • Predsednik Sveto guvernerjevECB Jeon-Cloude Trichet je natiskovni konferenci dejal, da jeECB v stanju najvišje budnosti(angl. heightened alertness). Kajto dejansko pomeni? » Argument v prid višji ključni obre-stni meri ECB je predvsem visoka inflaci-ja, ki je skoraj enkrat višja od cil|aneinflacije na srednji rok. Z dvigom obre-stne mere se namreč pričakuje, da sebo gospodarska rast upočasnila, ker sebo znnanjšalo kreditiranje. V prid višjimobrestnim meram govori tudi dejstvo,da je gospodarska rast v evroobmoč|uv bistvu višja, kot se ie pričakovalo predšestimi meseci. Nemško gospodarstvoin tudi druga gospodarstva zelo hitrorastejo in v teh državah se resne posle-dice nestabilnosti na globalnih finanč-nih trgih ne kažejo. Res pa je, da so vnekaterih drugih državah znamenjafinančnih pretresov bolj očitna. V pridargumentom, da je bolje, da ostaneključna obrestna mera ECB nespreme-njena, govori edino dejstvo o negotovo-sti, da se ne ve, koliko časa bi vzdržnagospodarska rast še lahko trajala. Zatosmo bili člani Sveta ECB v razpravirazdvojeni glede tega, ali naj se ključ-na obrestna mera dvigne ali ne in nakoncu je prevladalo pragmatično stali-šče, da je treba finančne trge in gospo-darstvo pripraviti na nekoliko višjo ključ-no obrestno mero. Pri vodenju sedanjemonetarne politike je pri vseh modernihcentralnih bankah seveda velik pouda-rek no obveščanju javnosti, da ne biprišlo do presenečenja. Zato smo seodločili, da trgom možnost dviga obre-stne mere diskretno napovemo kot real-no možnost, saj je predsednik Svetaguvernei-iev ECB na tiskovni konterencidejal: to je možno, ni pa nujno. Velikaverjetnost je, da bo torej kmalu prišlodo določenega povečanja ključne obrestne mere ECB, in sicer zaradivisoke inflacije v evroobmoč|u in dobregospodarske rasti. Jovnost ima signal,da lahko to pričakuie.« • Toda ob koncu lanskega letase je napovedovalo, da bodoletos banke poslovale bistvenoslabše kot lani... » Upoštevati morate, da so bankespremenile strategijo svojega poslova-njo in da 50 načrtovale nekoliko poča-snejšo rast obsega poslovanja. Neizključujem tudi verjetnosti, da so dose-danii dobri rezultati poslovanja tudiposledica prejšnjih poslovnih odločitevin do se bo začela rast bančnega po-slovanja nekoliko upočasnjevati v drugipolovici letošnjega leta. Toda ne biželel dramatizirati teh napovedi. Lanskidobiček bank v višini okrog 400 milijo-nov evrov je velik dobiček in tudi 15-odstotni donos na kapital ie soliden,tudi stroške so banke zmanjšale. Stroškidela na povprečno aktivno so se zmanj-šali z 1,1-odstotnega na 0,9-odstotnidelež, drugi stroški na povprečno aktiv-no z 0,9 % na 0,8 %. Banke so torejpovečale racionalizacijo poslovanja. Bankam priporočamo, da dajejo večpoudarka virom komitentov, ki so kvali-tetni viri. V preteklosti so se bonke pre-cej zadolževale v tujini, še posebej ponaši vključitvi v evroobmoqe. Ker tu niveč omejitev, se je zelo povečala zadol-ženost bančnega sektorja v tujini. Bon-kam svetujenno previdnost, ker se tadenar lahko porabi tudi tako, da ga botežko vrniti. Tudi na področju zadolže-vanja v tujini torej vel|aio določeneomejitve, saj na dolgi rok ni mogočetolerirati razlik med kratkoročnim zadol-ževanjem in dolgoročnim kreditiranjem.Te škarje med kratkoročnim dolgom dotuiine in dolgoročnimi krediti lahko po-večajo obrestno, likvidnostno in opera-tivno tveganje. Tudi mi kot supervizorji- tega ne skrivam - se seveda uvajamov nov koncept Basla II, in dodal bi še,da je bil slednji uveden pred izbruhomfinančne krize na mednarodnih finanč-nih trgih. Lahko da se bo sedaj reguloti-va Basla II zaradi te krize spremenila vsmeri zagotavljanja dodatne likvidnosti ki ste jih omenili, so zelo hitro rasle,zato se tudi letos dokapitalizirajo, Nebomo dopustili, da bi bilo kapitalskaustreznost bank prenizka, je pa stvarlastnikov, njihovega nadzornega svetain uprav, da sprejemajo prave odloči-tve, Kot vem, so uprave bank v vsehprimerih strategijo razvo|a in poslova-nja preverile na nadzornih svetih, ki 50o tem odločali. Ce gre za strategijohitre rasti, so morali zagotoviti dodatnevire, in to velja tudi za NLB, NKBM inProbanko. Ker sta dve od teh bank vvečinski lasti države, pomeni to tudidodatno angažiranje sredstev države.« 2,2 %.« » No Svetu Bonke Slovenije smoravno včeraj ( 9. junija, op. ured.) dobiliv roke informacijo o poslovanju bank vletošnjih prvih stirih mesecih in lahkovam povem, da so rezultati podobni kotlani, kljub nekoliko upočasnjeni kreditniaktivnosti. Dobiček po odbitku davkovje praktično nespremenjen in je 147milijonov evrov, medtem ko je bil v ena-kem obdobju lani 148 milijonov evrov.Donos na aktivo je bil lani 1,4 % inaprila letos 1,3 %, medtem ko je billanski donos na kapital 16,3 % ter letos15,8 %. Povprečna obrestna marža iebila lani 2,3 % in se je letos znižala na Dolocenih negativnih presenečenj pane izkliučujemo in zato smo stalno bu-dni. Nadzor bančnega poslovanja jevedno potreben.« » Kreditna tveganja banke pravilnooceniuje|o in ustrezno kvalificirajo svojeterjotve v posamezne razrede, tako dagre za realistično prikazovanje tehtveganj. Sicer po so pregledi pokazali,da bodo morale banke v luči Basla IInameniti več pozornosti operativnemutveganju, to ie raznim težavam, ki lahkonastanejo pri bančnem poslovanju.Razvidno je, da vse banke še niso uve-dle tega sistema v zadovoljivem obse-gu. Marca letos smo prvič dobili vsepodatke o tem, kako so banke zasnova-le te sisteme, in konec iunija bomo tepodatke še enkrat dobili. Večina bankuporablja t. i. standardizirani model,razen ene, ki ima tujega lastnika inuporablja individualni model na podla-gi modela banke matere. Nekaterebanke so še malo zadaj, o v celoti ve-dno bolj obvladujejo operativna tvega-nja. • Da, in zato ste samo lani vbankah opravili 83 pregledov,od tega 42 pregledov pripravbank in hranilnic na Basel II. Kajso pokazali ti lanski in mordatudi letošnji pregledi Banke Slo-venije? Ali banke uspešno obvla-dujejo kreditna, tržna, operativ-na in druga bancna tveganja? • Kako gledate na sedanjo pra-kso, ko se driavne banke doka-pitalizira tudi s sredstvi driavne-ga proračuna? Ali to deloma nepomeni tudi neke vrste »sanaci-jo« premalo donosnih bancnihnaložb? » Na to prakso ne gledam z naklo-njenostjo, Mislim, da proračunsko sred-stva ne bi smela biti namenjena zainvesticije v gospodarstvo, ampak zazadovolievanje javnih dobrin državlja-nov. Določene strategije oblikovanjaastništva v bančništvu tu obstajajo,vendar o tem ne bi želel posebej govo-riti. A država se bo slej ko prej moralaodločiti in poiskati zasebne lastnikebank. Ali naj bo lastnik domač ali tuj, otem imamo lahko različne poglede,ampak zaželeno je, da se država činn-prej umakne iz omenjenih bank. Potemji državnih bank ne bo treba več doka-pitalizirati in na razpologo bo imelaveč sredstev za jovno blaginjo državlja-nov, ki se bodo lahko potem prostoodločali o morebitnih nakupih delnicteh bank. Ob strani puščam strateškelastnike, ki so v banki včasih zaželeni,ampak vsekakor ne gledam z naklonje-nostjo na prakso, v kateri država doka-pitalizira banke. V sedanjem trenutkupo je to skoraj neizogibno, a to položajne bi smel predolgo trajati. Oba veva,da to traja že dolgo.« • V noši državi je lani delovalo21 bank, 3 hranilnice in 3 podru-žnice tujih bank, ki so dosegle1,4-odstotni donos na aktivo in16,3-odstotni povprečni donosna kapital, povprečna obrestnamarža pa je bila 2,2 %. Kakšnipa so rezultati poslovanja bankv letošnjem letu, ko so se podra-žili viri sredstev v tujini? Intervju je vodil Emil Lah » Ne morem pozabiti časov v sredinidevetdesetih let, ko smo se lotili projek-ta prenosa plačilnega prometa v bankein smo na sestanke povabili direktorjebank, da bi jim razložili koncept tereforme. Mislili smo, da bodo vodilniIjudje v poslovnih bankah zraven aktivod bank pričakujete, da bodoprojekt SEPA podprle tudi vvsebinskem in ne le tehnicnempogledu. Kaj konkretno ste imeliv mislih? » To sodelovanje že dolga leta zgle-dno poteka, kljub temu, da imamo vča-sih različna stališča. Problem je, kajlahko bančno združenje naredi, saj je vnekem smislu servis bonk, te pa so raz-lične velikosti in zlasti velike banke pri-čakujejo, da bo predvsem servis večjihbank v škodo manjših bank. To filozofi-jo med bankami, ki se že spreminja, botreba še spremin|ati in okrepiti zaveda-nje, da so vse banke članice cehovske-ga bončnega združenja enako po-membne, da gre za partnerstvo in netekmovanje bank znotraj združenja.Zato ie bančno združenje pogostoomejeno v stikih z Banko Slovenije, šeposebej v primeru, če o določenemstrokovnem vprašanju ne doseže so-glasja vseh svojih članic. Toda menim,da smo zlasti v luči reforme plačilnegaprometa pokazali, da lahko sodelujemoin da smo v nekaterih primerih progra-ma dela združenja bolj kompetenten inprimeren sogovornik, v drugih primerihpa manj. Na področju plačilnega pro-meta, standardizacije supervizijskihpregledov ali reševanja potrošniškihsporov imamo do nekaterih odprtihvprašanj različne poglede, vendar sozadeve na teh segmentih bančnegasistema precej bolje urejene, kot so bile Visokplačilnobilančniprimanjkljajjasno kaže, damakroekonomskerazmere vSloveniji nisostabilne. • In za konec - na letni skupšciniZBS ste med drugim dejali, da • Bančno združenje ima v vsakidriavi določeno mesto in vlogo,njegove članice pa poskušajov okviru te institucije uresniče-vati skupne interese. Kako papoteka sodelovanje med BankoSlovenije in Združenjem bankSlovenije? Kdo daje pobude zamedsebojna srecanja in strokov-no izmenjavo mnenj? in ustreznega vrednotenja terjatev popošteni vrednosti. Postavlja se vpraša-nje, kaj je poštena tržna vrednost, četrga ni. Med bančniki na primer krožicinična domislica - »nikoli ne posojajdenarja tistemu, ki ga potrebuje« - todadobro vemo, da je teorija eno in po-slovno življenje drugo ter da banke vpraksi tako ne morejo ravnati.« pred leti. V Banki Sloveniji se je včasihvidelo nekega nadzornika in vsiljivca,ampak bančno združenje in centralnabanka morata biti partnerja, saj je sta-bilnost finančnega sistema v interesuobeh institucij.Sicer pa pobude za sodelovanjeprihajajo bodisi s strani združenja alipa od oddelkov Banke Slovenije. Do-bro poznam predvsem reformo plačil-nega sistema in v zvezi z njo smo dalizdruženju precej pobud, na podlagikaterih je banke članice animiralo, daso sodelovale pri tem projektu.« no sodelovoli, a v začetku je bilo precejodpora proti prenosu plačilnega pro-meta v bančno okolje. Zato so nekaterebanke na te sestanke poslale računalni-čarje in informacijske tehnologe, ker sov bankah menili, da gre pri prenosuplačilnega prometa v banke za tehničniproblem. Toda plačilni promet je spre-mljajoča dejavnost osnovnega bančne-ga posla in v vsebinskem pogledu sedirektorji takrat niso pretirano zanimaliza potek pro|ekto. Mislili so namreč, dabodo ta problem rešili računalničarji. Ašlo je za poslovni model, to je kreditira-nje, zadolževanje in izvajanje plačilne-ga prometa, ki je prav tako produkt, kiga banke prodajajo. Posledica tega jebila, da je največja banka informacijskisistem za izvajanje plačilnega prometaprepustila računalničarjem oziromatehnikom. Rezultat tega pa ie bil, da jebilo okrog 20 milijard tolarjev bolj alimanj vrženo proč, ker projekt vsebinskoni bil usklajen. Zato menim, da je pri-marno treba rešiti in uskladiti vsebinskeprobleme, kar je naloga vodilnih Ijudi,šele nato pa poiskati tehnične rešitve.Projekt SEPA sem na letni skupščiniZBS omenil samo kot primer, da nebomo govorili samo o tem, koliko de-narja bomo zbrali za njegovo imple-mentacijo in kakšne informacijske siste-me bomo imeli, ampak da bomo našlitudi odgovor na vprašanje, kaj bo toprojekt pomenil za poslovni modelbank kot produkt. V mislih imam kredi-tni, debetni transfer, kartično poslovanjein druge odločitve, ki so poslovne nara-ve in jih je treba tehnološko podpreti.Banke morajo torej projekt finančno intehnično podpreti, hkrati pa mora bitijasno, kako bodo s temi produkti poslo-vale. Danes si sevedo ne upam več reči,da predsedniki uprav bank ne vedo, kajje prava vsebina plačilnega prometa,ampak v devetdesetih letih pa marsikdoo tem ni veliko razmišljal.«

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Lah Emil
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 07. 2008
Stran: 8