»prijateljskega« prevzema kopr-skega holdinga, ki ga vodi Igor Bavčar.A kaj več kot to, da je prevzem »prijateljski«,javnost doslej o »prevzemu leta« pravza-prav še ni slišala. Zakaj Petrol sploh prevze-ma Istrabenz? Bo Istrabenz, ki velja za la-stniško hermetično zaprto dnižbo, kar tako»prepustil« najbolj donosni del svoje druž-be, energetiko, Ijubljanskemu Petrolu? Ka-kšne sinergije si lahko obetajo delničarji Pe-trola? In ne nazadnje - zakaj vedno več opa-zovalcev ne verjame v razvojne namere Pe-trolove uprave, temveč nasprotno opozarja,da se za »prevzemom leta« skriva nekaj po-vsem drugega - pomoč vlade Igorju Bavčar-ju pri konsolidaciji lastništva Istrabenza inprihodnjem prevzemu Petrola.Na vprašanje, zakaj je prevzem Istrabenza vslovenskem nacionalnem interesu, MarkoKryžanowski odgovarja, da bi »o nacional-nem interesu zelo težko govorili«. A če gapozorno poslušate, dobite občutek, kot dagovori le še o tem. Podobno kot je nekdanjiprvi mož Pivovarne Laško Tone Turnšek obprevzemu Uniona napovedoval ustanovi-tev slovenskega holdinga pijač.Gospod Kryžanowski, verjetno se strinjava,daje interes Petrola tudi nacionalni interes in da je za Petrol bistven njegov razvoj. Ka-ko bo nanj vplival prevzem Istrabenza?V naši poslovni strategiji smo jasno zapisali,da želimo postati vodilna energetska družbavjugovzhodni Evropi. Ta cilj je možen s pre-vzemi ali z organsko rastjo. Ena takšnih pri-ložnosti je Istrabenz, ki je v slovenski ener-getiki kar dobro zasidran.Zakaj ste sinergijske učinke iz naslova pove-zovanja z Istrabenzom predstavili le v nekajstavkih v prevzemnem prospektu?Gre za odločitev, koliko od strokovnih štu-dij, ki smo jih izdelali, tudi javno objaviti.Prepričani smo, da so bile informacije zado-voljive. Ne nazadnje je prevzem najboljtransparentna oblika povezovanja.Veliko se govori, da naj bi Petrol in Istra-benz skupaj oblikovala energetski steber.Nam lahko poveste, katera hčerinska pod-jetja bi združili v tem stebru, s čim se ukvar-jajo in kakšen tržni delež imajo na trgu?Na prvem mestu bi želeli združiti plinskodejavnost obeh podjetij. Petrol je eden naj-večjih domačih ponudnikov vseh vrst plina, tudi plinskih jeklenk za gospodinjstvo. Smosolastniki Geoplina in v manjšem delu Pli-narne Maribor, v kateri ima pomemben la-stniški delež Istrabenz. Skupaj smo tudi la-stniki koprskih skladišč goriva Instalacija vKopru. Istrabenz je hkrati tudi lastnik večplinskih podjetij v Sloveniji in zunaj nje.Združili bi tudi maloprodajo utekočinjene-ga naftnega plina. Očitek, da bo pri tem pri-šlo do monopola ali nekakšne ekskluzivno-sti, je odveč. Daleč od tega. Priložnosti za po-vezovanje med podjetjema so še pri ekolo-ških projektih in elektriki. Petrol je ena red-kih slovenskih družb, ki se ukvarja s projek-ti učinkovite rabe energije, Istrabenz pa jezelo dober pri trženju elektrike. Še večjemožnosti za povezovanje vidimo v tujini,zlasti v jugovzhodni Evropi, kamor se Petrol zeli sinti. Ne nazadnje smo kot prvo tujepodjetje dobili koncesijo za distribucijo ze-meljskega plina v Srbiji. Skupaj bi lahkokandidirali pri velikih energetskih projek-tih, kot so gradnja električnih central indruge infrastrukture, pa pri privatizaciji,elektrodistribuciji itn. Pri takšnih projektihso investicije zelo visoke in je treba, po do-mače povedano, spraviti skupaj vse znanje,ki ga imamo v Sloveniji. Žal imamo v Slove-niji premalo inženirjev. Če združimo vseslovenske energetske družbe, bomo mordaoblikovali ekipo, ki bo aktivna in uspešna.Če nekoliko poenostaviva, povezujeta sedva trgovca, ki ustvarita večino prihodkovna domačem trgu; Petrol kot trgovec, kiustvari večino prihodkov tako, da v tujinikupuje naftne derivate injih doma prodajana bencinskih črpalkah, in Istrabenz, ki slu-ži s prodajo plina in elektrike domačim od-jemalcem.Res je, da smo trgovec, vendar je to prevečpoenostavljeno. Ne nazadnje je rast Petrolana tujih trgih v zadnjih dveh letih dvošte-vilčna, prizadevamo si tudi, da bi bilo raz-merje med prihodki, ki jih ustvarimo domain v tujini, na srednji rok zelo uravnoteženo.Pa vendar, Petrol in Istrabenz nista komple-mentarna v svojih dejavnostih. Koliko si-nergij ste naračunali iz naslova povezova-nja, če bo do njega prišlo?Izračun smo naredili, vendar številk ne birazkrival. Najprej jih je treba realizirati, šelepotem lahko o njih govorimo. Naš cilj je, dabi kupci pri enem ponudniku, recimo, da ]'eto Petrol, imeli možnost izbire med vsemienergenti na enako razpoložljiv način in tu-di glede na gibanje cen. In prav v tem jekvantni preskok in največji sinergijski uči-nek, ki je po mojem nemerljiv. Primerov to-vrstnega povezovanja je v Evropi in po sve-Ker smo želeli, da bi bralec dobil popol-no informacijo o ozadju Petrolovega pre-vzemanja Istrabenza, smo za podobenpogovor kot s Kryžanowskim v tej števil-ki Sobotne priloge prosili tudi Igorja Bav-čarja, predsednika uprave Istrabenza, aje pogovor za Delo zavrnil. To seje zgodi-lo že drugič v zadnjem letu dni.~s~~sf~s~s~Sflia~~a"~~~'~~®~~?~~~~~~~.?~,"~~~~1-~~~;~-~~ tu kar nekaj. V Avstriji sta se tako na primerželela povezati naftni trgovec OMW in elek-trodistribucijsko podjetje Verbund, združi-tev sta nedavno napovedala tudi francosko-belgijski koncern za preskrbo z energijo invodo Suez ter francoski državni plinski kon-cern Gaz de France. Z zdmžitvijo distribucijplinabi lahko integrirali določene poslovneprocese in si zagotovili boljše pogoje pri do-baviteljih pri ceni vhodnih surovin. Prihranki so tudi v logistiki.Če pravilno razumem, bomo lahko potro-šniki kupovali bencin, plin in elektriko prienem ponudniku. Nas mora to kaj skrbeti?% 1; Kdor razmišlja, da/'/' bi v Sloveniji, ki imadva milijona prebivalcevin porabi manj energen-tov kot nam bližnji Dunaj,lahko govorili o monopo-lu, se moti. Ne nazadnjeje slovenski trg z energeti-ko odprt, tudi po- //nudnikovjeveliko. 't*~Daleč od tega. Kdor razmišlja, da bi v Slove-niji, ki ima dva milijona prebivalcev in pora-bi manj energentov kot nam bližnji Dunaj,lahko govorili o monopolu, se moti. Ne na-zadnje je slovenski trg z energetiko odprt,tudi ponudnikovje veliko. Odtehta pa le po-nudba. Pa ne le to, ali bo liter bencina cenej-ši za en cent, kar pri polnem rezervoarjuznese 40 centov. Pomembneje je, da se po-nudnik prilagaja kupcu in mu lahko naenem mestu zagotovi vse energente.Kakšna so zagotovila, da ne bo prišlo domonopola? To sprašujem tudi zato, kerpredsednik vlade že nekaj časa opozarja, daje trenutna visoka inflacija tudi posledicamonopolističnih tržnih struktur.Pri naftnih derivatih je vse jasno. Marže vSloveniji so nižje, kotje njihovo povprečje vEU. Bojim pa se nečesa dmgega: če bomo nastrani ponudbe še naprej drobili slovenskoenergetiko, se nam zaradi majhne kupnemoči slovenskega trga in strukture svetov-nega povpraševanja in ponudbe lahko zgo-di, da bomo energetske vire dražje kupovali.To pa bo na koncu plačal potrošnik.Torej bi bilo, vsaj če govoriva o naftnih deri-vatih, bolj smiselno povezovanje z ruskimLukoilom?Saj zato pa smo ta proces začeli.Kaj je zdaj s tem? Zdi se, da nič.Z Lukoilom se pogovarjamo in dogovarja-mo. Kot veste, pri vrednotenju obeh družb zLukoilom nismo povsem enakih stališč, za-to se bomo o tem še pogovarjali.Zakaj Petrol naenkrat ne potrebuje več rafi-nerije in dostopa do naftnih virov? Kdo pravi, da ne? Se projekt Lukoil približuje ali bolj odd.ilju-je?Projekta Lukoil in Istrabenz se ne izključu-jeta. Oba sta bila začrtana v naši poslovnistrategiji pred letom in pol. Jasno smo zapi-sali, da se na vsakem poslovnem področjulahko povezujemo z enim ali več partnerji.Z Lukoilom smo lani podpisali dogovor osodelovanju pri dobavi naftnih derivatov.Ta pogodba velja in je zelo ugodna za obestrani. In bo še veljala.Ste podpisali dogovor tudi z Istrabenzom,recimo o skupnem poslovnem sodelova-nju? Sprašujem zato, ker ta hip še ni jasno,ali boste postali večinski lastnik Istrabenzain ali bo oblikovan energetski steber.Z Istrabenzom na poslovnem področju žedolgo časa sodelujemo. Sodelovanje potekanormalno in dobro. Seveda pa si želimo, dabi delali skupaj še več.Glede na to, da se Istrabenz o povezovanjuše ni izrekel, se zdi, da je to možno le, če po-stane Petrol večinski lastnik Istrabenza. Ka-ko vam kaže pri tem? Vam bo uspelo?Verjamemo, da se bodo delničarji odločilipo lastni presoji. Nekateri so se že, odzivmalih delničarjev pa pričakujemo ob iztekuprevzemne ponudbe. Takšna je praksa v tu-jini in tudi doma. Menimo, da je ponujenaprevzemna cena dobra in jo bodo delničarjisprejeli.Čepravje Petrol sredi prevzema Istrabenza,je družba Poteza prejšnji teden prodala Maksimo Holding, ki je največji lastnik Istra-benza. Ali morda veste, kdo je kupec tegadeleža?(Smeh. Z dvigom rok nakaže, da tega ne ve.)Ste se o tem deležu kaj pogovarjali z lastni-kom Poteze Brankom Drobnakom?V Petrolu obravnavamo vse lastnike enakoin smo se pripravljeni z vsemi tudi pogovar-jati.Zdi se, da vam gre pri prevzemu Istrabenzaza zdaj kar dobro. Ne le, da se paradržavnasklada letos poleti nista odzvala na tri po-nudbe za državni delež v Istrabenzu (Delta,Engrotuš, Kranjska investicijska družba,op. p.), ampak sta javno celo objavila, pokoliko bi prodala svoj delež Petrolu, česarprej nismo poznali. So to zgolj Petrolu prija-zna naključja ali so bili v ozadju kakšni do-govori s Kadom in Sodom?Mislim, da se okrog prevzema Istrabenzaplete preveč konstruktov. Za vsako odloči-tev obstajajo poslovna načela. Tako kot Pe-trol imata tudi Kad in Sod svoja vrednotenjaIstrabenza, ki so jih opravile za to usposo-bljene profesionalne institucije. Ne vem, za-kaj bi bilo nenavadno, če lastnik delnic po-ve, koliko bi imel zanje.Bi sami kot prodajalec vnaprej določili za-dovoljivo ceno, kot sta to storila Kad inSod?Zakaj pa ne, saj ne nazadnje to počnemo vseživljenje. Prevzem je najbolj transparentna oblika povezovanja. Ni hec, ko mora pre-vzemnik zbrati bančno garancijo. To je pre-več resen projekt, da bi se kar nekaj dogo-varjali. Takšni ali drugačni komentarji pabodo vedno.Prejšnji teden ste povišali prevzemno po-nudbo za Istrabenz s 100 na 110 evrov zadelnico. Kako dolgo so trajala pogajanja sKadom in Sodom?Zdelo se nam je smiselno, da sprejmemopredlog Kada in Soda. Ta cena je v okvirunaših cenitev in, upoštevajoč gibanja naborznem trgu, po našem mnenju tudi realnain pričakovana. Kad je pomembna lastnica Petrola, pred-sednik uprave Kada Tomaž Toplak pa jetudi nadztornik v Istrabenzu, torej precejdobro pozna poslovanje in premoženjeobeh družb. Ste se s Toplakom kaj posve-tovali, koliko ponuditi za delnico Istraben-za?Zame je edino merilo pri ceni vrednotenjein ne subjektivne ocene posameznikov. Zgospodom Toplakom o tem nisem govoril.Za prevzem Istrabenza ste se odločili, kojebila cena njegove delnice na borzi že skoraj140 evrov, ne pa na primer lani, ko je biladelnica vredna 30 evrov. Kajje bilo ključno,da ste se za prevzem odločili prav zdaj?Ne smemo mešati tržne cene in vrednotenjapodjetja. Istrabenz je bil pred dobrim letom vreden približno toliko, kot je zdaj. Bistve-nih odstopanj ni, razlika je le v prevzemnipremiji. V Petrolu peljemo paralelno kar ne-kaj projektov, nekatere narediš malo prej,druge pozneje. Če bi prevzeli Istrabenz predletom in pol, bi bilo naše sodelovanje veza-no bolj ali manj na Slovenijo, zdaj pa lahkorazmišljamo, kaj lahko skupaj delamo v Slo-veniji, Črni gori, Srbiji...Zanimivojetudi, da ste se za prevzem Istra-benzaodločili šelepotem, kojeta žeobvla-doval skoraj petino Petrola, ne pa recimotakrat, ko je imel dva odstotka Petrolovihdelnic. Ker je država pomembna lastnicaobeh družb, bi to lahko razumeli kot metanje državnega denarja skozi okno. Zakaj steodreagirali tako pozno?To ni res. Projekt prevzema smo začeli pri-pravljati, ko je bil Istrabenz štiriodstotni la-stnik Petrola, danes pa je 14-odstotni. Istra-benz je začel povečevati svoj delež v Petrolujunija.Znana je vaša trditev, da je prevzem Istra-benza prijateljski do Istrabenza, torej takoverjetno razumete tudi Istrabenzove naku-pe v obratni smeri?Lastništvo ni stvar uprave Petrola.Ta hip Petrol prevzema Istrabenz, ta pa jelastnik petine Petrola. Ali drug drugemu ku-pujete lastne delnice?Daleč od tega. To se mi zdi zelo poenosta-vljeno, osnovnošolsko gledanje na stvar. Pa poglejva drugače. Istrabenz velja medpoznavalci za lastniško zaprto družbo. Četo drži, bo postal Petrol v najboljšem prime-ru 30- do 40-odstotni lastnik Istrabenza.Nam lahko povsem preprosto razložite, za-kaj kupujete delež podjetja, v katerem mor-da ne boste večinski lastnik?Za različno visoke lastniške deleze imamo narejene različne scenarije, ki smojih pred-stavili nadzornemu svetu. 0 tem bi bilo zdajpreuranjeno govoriti.Je Petrol ranljiv, če bi morebiti Istrabenzprevzel Petrol?Tržna vrednost Petrola je približno dve mi-lijardi evrov. Kdorkoli se bo lotil prevzemaPetrola, bo imel pred seboj zelo velik izziv.Seveda je vedno možnost, da nekdo prevza-me Petrol, toda to je stvar lastnikov, neuprave dmžbe.Ste se po objavi prevzema že pogovarjali zIgorjem Bavčarjem in o čem je tekla bese-da?Z vodstvom Istrabenza ll. novembra jeuprava še dvočlanska, op. p.] se pogovarja-mo o tekočih zadevah.Kot prvi mož Petrola zastopate interesevseh delničarjev, zdi pa se, da s prevzemomniste prepričali vseh svojih lastnikov. KDGroup, ki je manjša lastnica Petrola, takodenimo opozarja, da je prevzem Istrabenzaza Petrol škodljiv. Kako komentirate mne-nje KD Group?To je le mnenje Petra Groznika. Nadzornisvet je soglasno sprejel naš predlog prevze-ma.Torej ni Matjaž Gantar, ki sedi v nadzornemsvetu, nič protestiral?Kot sem že rekel, predlog je bil soglasen.Najpomembnejši lastnik Istrabenza in Pe-trola je država prek Kada in Soda. Glede nato, da vidite sinergije predvsem v širitvi vtujini, zakaj družbama, ki imata tako visokodstotek državnega lastništva, ni uspelodoseči dogovora o združevanju na energet-skem področju brez prevzema?Scenarijev je bilo več, kot najboljša je bilasprejeta odločitev, da gremo v prevzem.Kdor obvladuje energetiko - torej prodajoplina, nafte in elektrike -, obvladuje tudipolitiko injavno mnenje. Kako komentiratemnenje Igorja Štembergerja, da vlada s Pe-trolovim prevzemom Istrabenza pomagaIgorju Bavčarju pri konsolidaciji lastništvadružbe in prihodnjem prevzemu Petrola?Tega ne bi komentiral.Na zadnji tiskovni konferenci je zraven vassedel predsednik Petrolovega nadzornegasveta Viktor Baraga, ne pa Igor Bavčar. Za-kaj niste povabili tudi uprave Istrabenza?Nenavadno vprašanje. To je bila tiskovnakonferenca Petrola, sklicali smo jo zato, darazjasnimo nekatera vprašanja. Zato sta bilazraven tudi predsednik nadzornega sveta incelotna uprava Petrola. Pred časom je OMWobjavil prevzem madžarskega Mola. Ali mislite, da bosta predsednika uprav obehdružb priredila tiskovno konferenco sku-Paj?Je potem vaš prevzem Istrabenza prijatelj-ski ali sovražen?To ni pomembno. Na konferenci smo pred-stavili naš pogled na prevzem.Imate ambicijo vstopiti v nadzorni svetIstrabenza?Osebno nimam take ambicije, pričakujemopa, da bomo glede na naš delež v Istrabenzuimeli možnost predstavnika v NS.Ste se z Igorjem Bavčarjem že pogovarjali,kako bi si razdelili vodenjetega energetske-ga stebra? Nismo.Kako si vi to predstavljate? Kdo bi recimoimel vodilno vlogo v tem energetskem ste-bru?Zelo težko je govoriti o tem. Če v Slovenijine bomo združili moči, bomo tako majhni,da nas bodo lahko pojedli za malico. Imamole eno možnost: da stopimo skupaj in pre-mostimo vse interne razlike med nami in seosredotočimo skoraj izključno na nove trge.Torej tja, kjer nas poznajo in cenijo našo pri-sotnost.Na katerih trgih vidite te priložnosti?Zagotovo na največjih balkanskih trgih, to-rej v Bolgariji, Romuniji, Albaniji. Na teh tr-gih lahko slovenska podjetja še nekaj časanastopamo suvereno. Koliko časa še, pa nevem.Če boste postali le manjšinski lastnik Petro-la, bo projekt povezovanja odvisen tudi odvolje Istrabenza. Kaj če Istrabenz ne bo želelv takšno sodelovanje s Petrolom?Ne vem, zakaj, če je povezovanje dobro zavse. Prepričan sem, da se Istrabenz temu nebo odrekel.Predsednik uprave Istrabenza deluje v ko-rist svojih delničarjev. Zakaj bi na primerprepustil Petrolu vodenje energetike, ki jeena bolj donosnih dejavnosti družbe, ki jovodi?Ne vem, zakaj bi nekaj prepustil. Mislim, daje oblikovanje energetskega stebra nesporno dobro za delničarje ene in druge družbe.Kdaj bomo torej potrošniki dobili na dompoložnice, na katerih bo pisalo Petrol elek-trika, Petrol plin in podobno?Naša želja je, da bi bila položnica ena in da bina njej pisalo le Petrol. Magna kartica in na-ša informacijska tehnologija to omogočataže zdaj.Petrolje moral za financiranje 570 milijonovevrov vrednega prevzema pridobiti jam-stva tujih bank. Kako bo to vplivalo na fi-nančno stanje družbe in kdaj se vam bo na-ložba v Istrabenz povmila?Petrol s svojo bilanco in svojimi rezultati ni-ma večjih težav pri pridobivanju garancij alisredstev za financiranje.Če bo za Istrabenz konkuriral še kdo, stepripravljeni povišati ponudbo?To je zelo nehvaležno napovedovati. Res je,da ima vsak posel svojo ceno, zelo težko paverjamem, da bi kdo ponudil bistveno višjoceno od 110 evrov. Počakali bomo, potem pase odločili.Je res, da boste prodali Drogo Kolinsko?To ni res.Kakšni so načrti Petrola v živilskopredelo-valni industriji?Sedaj bi bilo o tem zelo preuranjeno govori-ti. Kot sem že rekel, cilj prevzema je, da znjim zagotovimo donosnost za lastnike, na-loga uprave pa je, da pripravi različne scena-rije, kako. In to smo naredili. Za zdaj. Če dajeDroga Kolinska zadovoljiv donos, ne vem,zakaj bi jo kar prodali. To je stvar razmislekain v dmgi fazi optimizacije naložbe. Zagoto-vo bo Petrol ostal energetska družba.Pa je v slovenskem nacionalnem interesu,da ostane Droga Kolinska slovensko podje-tje?Mislim, da se beseda nacionalni interes pre-večkrat izrablja. Osebno se ne bi spuščal vpolemike, katero podjetje je v nacionalneminteresu. Veliko bolj pomembno ]"e, da bo-mo imeli v Slovenrji sedeže multinacionalkin tiste industrijske panoge, ki dajejo najviš-jo dodano vrednost.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 10. 11. 2007
Stran: 5