MAKSTA~MKAR Menedžerskiodkupiali_____ tafcoimenovani MBO (kradca izangleSkebesedaezvezemanagement buyouts) mso ničnenavadnegazarazvitisvet.Podatkikažejo,dasenavadhodogajajo v maaj dobičkonosnihpodjetjih, v hatera»pri vsakdanjihitrirastilastnikinevidijovečjih možnosti za doberzaslužek v prihodnosti. Zato socene delnic teh podjetij nizke.Ob tem pa morajo biti v takšnempodjetju menedžerji, Id vidijozase priložnost, Id je lastni&i ne,MBO ne nastaja v zelo velildh indobro delujcičfli podjetjih, saj jezanje treba toliko sredstev, da jihmenedžerji ne morejo pridobiti.Pri nas so nekateri mipačnopr~ričani, da je MBO le
oblikastimuladvnega nagrajevanjamenedžerjev in zato zelokoristna za podjetja. Menedžerjizelo dobrih podjetij v svetu respogosto dobijo nagrade zauspešnost v oblild delnic, s čimerdobijo dovolj velike zaslužke, daso stimulirani za uspešnoposlovanje, tudi če so njihoveplače le en dolar, vendar so stemi delnicami v resnid zelo,zelo daleč od prevzema podjetij.Če torej pogledamo po svetu,zlahka spoznamo, da nas naši '| vrlimenedžerjitakozelovlečejo za nos, da celo sami sebiverjamejo. Pri nas prevzemajonaša največja podjetja. za katerapotrebujete ogromno denarja inkaterih lastniki sploh nedvonujo, da bodo v prihodnjihletih vredziosti njihovih delnicšerasle.Zatomorabitimedmenedžerji in tudi med lastnildvelika verska zaeleplfeaost: Vdevetdesetih letih, ko so pri nasnastali prvi MBO, so seimenovali nadonalni interes.Tedaj je naš najvišji politični vrhverjel, da mora lastnina vslovensldh podjetjih ostati vrokah Slovencev in da so za tovlogo najpriiBeme)ši menedžerp, MBO pa najlepša potdotega.Gotovo so najboljše zdraviloza to obsedenost številke. Vsakapodobnost števflk izjnoj~ateksta s prakso )e sevedapopolnoma naključna, pa tudiizračun~ so le za lažfe ;razumevanje. Kakoje»<(epotrebujemo za meneižerskiodkup 300 milijonov evrov. Čeima menedžer neto plačo150.000 evrov na leto in če vsoprivarčuje, bo potrebovalpribližno 2000 let, da boprivarčeval ta znesek. Če jezdruženih 50 takšnihmenedžerjev, pa 40 let. Zgotovino torej ne gre. Pa najvzame posojilo na sedem let posedemodstotni obrestni meri.' Spetbotežava,sajjetrebanaletoodplačati skoraj 60 milijonov evrov in samo za obresti odštetiveč kot 20 milijonov evrov naleto. Če jih je 50 taldh skupaj, boposameznik moral dati zaanuitete 1,2 milijona na leto insamo za obresti 400.000 evrov.Tudi čejih vzdržujejo žene,nimajodovolj.Ampak menedžerji so spretniin podjetni. Zelo dobro je, čeprepnčate prodajalca delnic,torej lastnika, da vam jih prodapo nizki ceni, čeprav vsi vemo,da je usoda podjetju naklonjenain da je zato dejanska vrednostdelnic zdo visoka. To lahkonaredite politično, pa tudi zdenaminu nagradami, skaterinHseprinasufcvaga •gospod Kos. Če vzamete posojttoz»300 milijonov in je cenadelnic tako nizka, da vrednostdelnice v pravljičoih sedmihletih zraste za 100 odstotkov, vikot menedžer pa to dobro veste,lastniki pa se naredijo neuiaae,lahko na koncu delnice prodate,vmete dolgtn iz nič naredite 300nalijonov/Vam naklonjenimenedžer v podjetju, ki bo izdenarja podjetja malo preplačalvaše delnice, ker mu boste vijutri z nasprotno potezo vmiliprijaznost, je seveda zelodobrodošel in ga je pri nasmogoče najti. Obstaja pa nekaj moznosti, daprevzeto podjetje iz amortizadjeplača glavnico in vam iz profitovplača obresti. In to le zato, daboste vi obogateli, kar je v redu, saj ste postali lastnik podjetja inimate zato do tega pravico, tegadenarja pa tako ni smiselnonameniti za obnovo strojev intehnologije terza nc~? naložbe,saj ste skramni, vas pala rastpodjetja, financirana iz tegadenarja, naredila še bogatejšega.Najslabši način, da vam uspenarediti opisanoje zizplačevanjem dividend. Te sonačelno dovolj zgolj zapokrivanje plačil obresti,glavnice pa ne morete plačati,ker amortizacije - načelno - nemorete izplačati.Boljša pot je tako nareditipodjetje, vanj vložiti na primeren evro, da ste njegovlOO-odstotni lastnik, prepričatibanko, da temu podjetju da 300milijonov posojila, z njim kupitidelež v ciljnem podjetju in se pribanki zavarovati z delnicami, kiste jih kupili, potem - ko sepoleže prah - pa podjetje za enevro pripojid k prevzetemupodjetju, kar je mačji kašelj, sajste lastnik obeh podjetij,zmanjšati obseg delnic na način,da malo okrajšate bilance, inpostati z enim evromlOO-odstotni lastnik 300milijonov vrednega podjetja. Kerje zdaj podjetje za en evro delprevzetega podjetja, zadnjezačne odplačevati posojilo. Vliteraturi se to imenuje problem»shoe box«, saj je tako, kot da bidenar, s katenm kupite čevlje,ostal v škatli s čevlji. Podjetje lahko glede na to vSloveniji kupi vsak. Vprašanje jele, zakaj tega nisem naredil jaz, kiimam še kar dober zaslužek,Semoličev delavec s 400 evri aliambidozen podjetruk iz okoliceLjubljane, ki od jutra do večeragara v svojem podjetju in nakoncu niti ne dobi zlate gazele.Najprej zato, ker delnic sploh nimogoče kupiti, če nisi direktor inob koritu. Delnice pa potrebuješ, da zavamješ posel pri bankah, konajemaš ti ali tvoje prevzemnopodjetje posojilo. Potem morašimeti dobre zveže priprodajaldh, da ti delnice prodajopod vrednostjo.Hecne so trditve menedžerjev,da so lahko kupili delnice, kervedo, da bodo čez nekaj letvredne dvakrat več. Če bi billastnik v podjetjih, kjer delajo timenedžerji, bi zahteval od njih,da mi zagotovijo ceno, kivključuje te prihodnje donose,ali pa bi jih nagnal. Sod in Kad,glavna prodajalca in udeležencav teh procesih pri nas, sta zatotudi glavna krivca, da so se tiprevzemi sploh zgodili. Če bizahtevala prave cene delnic iniskala prave kupce iz tujine, ki soimeli denar, se ti prevzemi splohne bi mogli zgoditi in ne bi vškodo nas, davkoplačevalcev,nastajal ta perverzni krogslovenskih novokapitalistov.Seveda sta popravne izpite žezdavnaj zamudila. Pa še z odnosom bank intudiBanke Slovenije do nas mora bitinekaj zelo narobe. Mene inSemoličevega delavca vprašajoza plačo celo, če hočeva kupiti naposojilo skromno sobico, kitežko propade, kot lahkopropade podjetje. Podjetntki, kidobijo zlate gazele, pa še vednotrdijo, daje pomanjkanjefinančnih sredstev eden pomembnejših razlogov zazastoj podjetništva, direktorji paob tem dobijo velikanskaposojUa na podlagi delnic, skaterimi banke nimajo kajpočeti, in dobrega imenadirektorjev. Podjetaiki takšnihposojil sploh nočejo, ker vedo, daskoraj ni podjetniške ideje, ki bijih lahko poplačala, direktorji pahkrati pravijo, da podjetij s temiposojili niti ne izčrpavajo. Nekajmora biti narobe, kajne?Na koncu morate imeti šeprijazne delavce. Delavci, kiimajo delnice še od privatizadje,se morajo pokloniti in prodatidelnice po ceni, ki jo določijonjihovi menedžerji, ter modromolčati, sajvedo, da bodo kljubnjihovemu morebitaemuprotestu njihovi sedanjimenedžerji jutri njihovi lastoiki.Česo prijazni, jim celo kajobljubijo z bogate niize. A nepozabimo, sedanje sindikalnezahteve po višjih plačah vsehdelavcev na kolektivnihpogodbah v Sloveniji so vredneprecej manj, kot bo Merkurjeva skupina menedžerjev plačala zaprevzem. Pravite, da mi ne biznali tako dobro voditi podjetjakot ta skupina, če bi postalilastniki? Oh, nič hudega, bi jihpač mi zaposlili.Ob vsem tem je že neumnozgubljati čas s tem, da takaprivatizadja vodi do nastanka podjetij brez spodbud za rast, dase banke izpostavljajo velikemutveganju, ki ga lahko vsiplačamo, da nastajatakoncentradja kapitala, kizmanjšuje realne zaslužkedelavcev, in škodljivapolarizadja bogastva, ki nimazveze s podjetništvom, a uničujesedanje vsekakor koristnosodalno ravnotežje v Sloveniji,da se ustvarja lastninskimonopol, v katerem jekonkurenca le še farsa ifipreprečuje vstop tujemukapitalu, kar čedalje bolj izoliraSlovenijo od tokov v svetu, in dase podirajo števUne moralnenonne.Lahko še kaj pomagamo?Seveda, popravimo zakon oprevzemih in vanj zapišimo, daposojil pri bankah ni mogočepridobivati z zastavo delnicprevzetih podjetij in da takoizpeljani prevzemi niso zakoniti.Pa takšno dedno zakonodajouvedimo, da bodo vsaj našiotrod živeli v nonnalnem,kolikor toliko konkurenčnemkapitalizmu.PROF. DR. MAKS TAJNIKAR,Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Medij: Delo - FT
Avtorji: Tajnikar Maks
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 15. 10. 2007
Stran: 6
