Investitorji se v tem trenutku po mnenju dr. DušanaZbašnika ne prerivajo za delnice bank, sploh zavoljoaktualnega dogajanja na finančnih trgih, povezanih znekvalitetnimi hipotekarnimi krediti vZDA. Toje lah-ko slaba popotnica za delno privatizacijo Nove KBM,ko bi lahko bilo državljanom ponujenih kakšnih 10odstotkov delnic banke v vrednosti okrog 70 milijo-nov evrov Damijan Toplak h dvoma ni, daje v» ~ slovenskem prostoru, še po-sebno v severovzhodni Sloveniji,pomen Nove KBM velikanski. Jedruga največja banka v Sloveniji.skupaj s Poštno banko Sloveni-je, katere 55-odstotna lastnica je,obvladuje več kot 12 odstotkovslovenskega bančnega trga. Sku-pina Nova KBM je
tako ob konculanskega leta imela 4,26 milijar-de evrov bilančne vsote oziromaobsega poslovanja, ki se trenutnopribližuje 4,5 milijarde. V prvemletošnjem polletju paje beležila44,6 milijona evrov bruto dobička,a resda skoraj polovico od prodajedelnic Petrola.To vseje dobra napoved pred sko-rajšnjo delno privatizacijo banke,ko naj bi država po predvidevanjihdo konca novembra prodala svoj49,13-odstotni lastniški delež (tre-nutno ima država 90,4 odstotkadelnic, paradržavna sklada Kadin Sod pa vsak po 4,8 odstotka). Kakšnih 5 do 10 odstotkov delnicNove KBM bi predvidoma lahkokupili tudi državljani. Trenutno niznano, po kakšni ceni se bo proda-jalo delnice Nove KBM, a najver-jetneje med dva- in 2,5-kratnikomknjigovodske vrednosti delnice.karje 25 do 30 evrov za delnico.Če špekuliramo, da bo država del-nice Nove KBM prodajala po 30evrov in bo državljanom na voljodo 10 odstotkov delnic, bodo sled-nji lahko kupili za dobrih 70 mili-jonov evrov delnic druge največjeslovenske banke, kar pa bi kljub nedavnemu izrednemu zanimanjufizičnih oseb za delnice NLB, mo-ralo zadostovati.0 prodaji delnic Nove KBM smose pogovarjali z dr. Dušanom Zbaš-nikom, profesorjem na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru,nekdanjim dolgoletnim članomsveta Banke Slovenije, pred letiso ga omenjali tudi kot kandidataza vodenje Nove KBM. Ni vsaka prodajabanke dobra"Obstaja mnogo načinov proda-je oziroma delne privatizacijebank, ki prinašajo tudi različneposledice. Pri prodaji bank pa sene smemo šele učiti, ampak predzačetkom postopka vse zadeve na-tančno preučiti," pravi Zbašnik, kitežko vnaprej sodi, ali bo prodajanekaj manj kot polovičnega deležaNove KBM uspešna. "Ni vsakapro-daja banke dobra, vsekakor pajetreba opredeliti ustrezen delež, kiga nekdo prodaja, pa tudi primernoprodajno ceno. Vedeti je treba, dase investitorji v tem trenutku rav-no ne prerivajo za delnice bank,sploh zavoljo aktualnega dogaja-nja na finančnih trgih, povezanihz nekvalitetnimi hipotekarnimikrediti v ZDA. Resda se slovenskebanke niso ukvarjale z določenimitovrstnimi izvedenimi finančnimiinstrumenti, so si pa vedno več de-narja sposojale v tujini, tuje bankepa denarja zaradi omenjenih težavne bodo več ponujale po tako ugod-nih posojilnih pogojih kot doslej," svari Diišan Zbašnik.Nedavna dokapitalizacija NLB je bila v prvi vrsti namenjena obsto-ječim lastnikom in izkazan velikinteres potencialnih zunanjih inve-stitorjev vsekakor ne bo škodil pri-čakovani delni privatizaciji NoveKBM in odprodaji državnega dele-ža v njej. "Ker pa država prodajamanj kot polovični lastniški delež(49,13 odstotka), tudi ne gre priča-kovati kakšne prevzemne premijepri prodaji teh delnic potencialniminvestitorjem. Osebno tudi ne ver-jamem v t. i. Ijudsko delnico napodročju bančništva, kar bi NovaKBM z več tisoč delničarji verjet-no postala, več kot 50-odstotnemuohranjenemu lastništvu države nav-kljub. Ideje o morebitni brezplačnidelitvi delnic državljanom pa soutopija, saj so državne banke predleti v Sloveniji sicer bile saniranez davkoplačevalskim denarjem, apri njihovi sanaciji niso hoteli sode-lovati ne podjetja. ne posameznikiin ne kdo drug. Najpomembneje paje, da bo omenjena prodaja delnicNove KBM s strani države poteka-la pregledno," pravi Zbašnik ter do-daja, da bodo metode vrednotenjabanke in s tem delnice pred samoprodajo izvedene, kako natančno, pa ne vemo. Zeli pa si, da bi prodaja pote-kala čim bolj transparentno in za lastnikanspešno.Banka bo potrebovala tudisvež kapitalV Sloveniji imamo v zadnjih letih soraz-merno nizke letne stopnje rasti depozitovin seje obseg bančnega poslovanja pove-čeval zlasti na osnovi najetih posojil v tuji-ni. sedaj pa so se tudi tamkajšnje banke po zadnjih zapletih na finančnih trgih znašlev določenih težavah, kar pomeni, tako Du-šan Zbašnik, da bo na voljo manj kreditnihsredstev, pa še ta bodo dražja, saj so se po-večala določena tveganja. "Zato menim, datudi v Sloveniji, ni najbolj primeren trenu-tek za prodajo bank. Če bo prišlo do delneprodaje Nove KBM, ne dvomim v zadovo-Ijiv interes med potencialnimi investitorji.je pa to v veliki meri odvisno tudi od cene.po kateri se bo ponudilo delnice. Sainakotacija delnic na Ljubljanski borzi pa bigotovo pozitivno vplivala na bolj pogostoin transparentnejše objavljanje podatkovo po.slovanju in izražala mnenja investitor-jev o uspesnosti poslovnih potez vodstvabanke. Po delni prodaji delnic oziroma pri-vatizaciji banke bo nedvomno potrebna sekakšnadokapitalizacija. Vodstvo banke inlastniki bi se že sedaj morali pogovarjatio tem svežem kapitalu. kajti brez tega (inbrez novega znanja) ne bo razvoja banke.Vsekakor pa banka potrebuje takšne lastni-ke, najsi bodo posamezniki, pravne osebeali država, ki bodo natančno vedeli, kamusmerjajo razvoj banke in kaksno poslovno banko želijo imeti čez pet do deset let."sklene bančni strokovnjak.Kljub nekaterim pomislekom DusanaZbaš-nika pa ne gre zanemariti dejstva. da bi del-na privatizacija Nove KBM prinesla bankištevilne koristi. Potencialne nove lastnike,fizične ali pravne osebe, bi lahko se boljnavezala nase kot njene komitente. Pravtako ni in ne sme biti greh, če je tizičnaoseba tudi lastnica delnic banke. Kajti česmemo komitenti banki zaupati svoj denarv obliki depozitov, zakaj ne bi smeli pobira-ti sadov njenih donosov, seveda pa ob temprevzemati tudi določenega tveganja. Kerpa predstavniki finančnega ministrstva raz-misljajo tudi o kotaciji delnic Nove KBMna Ljubljanski borzi. saj naj bi banka ponovem namesto treh imela več tisoč last-nikov, bo s tem avtomatsko poskrbljenotudi za transparentnejše poslovanje NoveKBM v skladu z borznimi pravili. Ceta no-vih malih delničarjev banke pa bo na nje-no vodstvo in večinskega lastnika izvajalatudi določen pritisk za čim bolj uspešnoposlovanje in širitev dejavnosti. Tudi v tu-jino. • Banka je srce gospodarstvaKakšno bi bilo idealno lastništvo največje mariborske banke, sprašu-jemo Dušana Zbašnika? "Takšno, ki bo v največji možni meri podpiraloekspanzijo in rast banke, povečevanje aktive (bilančne vsote oziromaobsega poslovanja), Stevila komitentov, uvajalo nove produkte in skr-belo za prodor na tuje trge, hkrati pa dosegalo vsaj takšno donosnostkapitala kot primerljive banke vtujini. Sedanji lastniki, torej država inparadržavna sklada, pa so tisti, ki si morajo zaCrtati konkretno lastniškostrukturo, ki bo omogočala doseganje teh ciljev. Je pa bilo v zadnjemdesetletju že toliko variant okrog privatizacije Nove KBM, daje skorajže izguba časa ugibati, kakšno bo nadaljnje stebričenje okrog nje. Zvidika komitenta pa je tako, da si ta želi kakovost in širok spekterstoritev, vse to pa po konkurenCni ceni. Država pa kot lastnica NoveKBM gleda na njeno dobičkonosnost, na uspešnost delovanja znotrajnarodnega gospodarstva in vtujini," odgovarja.Poslovna bankaje srce gospodarstva in v njej se osredotoča velikan-ska količina informacij, ki so nujne za celo vrsto bančnih, zavaroval-nih, investicijskih in drugih projektov in produktovje prepričan DušanZbašnik. Država brez poslovnega banCništva tudi nima več tolikšnihmožnosti vplivati na monetarnem področju. To se je pokazalo naHrvaškem ali na Madžarskem. Na Hrvaškem se recimo že poldrugoleto spopadajo z velikimi težavami, saj kreditni potencial izvira zlastiiz posojil poslovnih bank iz tujine in se zadolžujejo v prvi vrsti prebi-valstvo in podjetja, hrvaški dolg paje zlasti zaradi tega narasel že na33 milijard ameriških dolarjev. In če bo obrestna mera za evro zraslaprek petih odstotkov, kar naj bi se v prihodnosti zgodilo, naj bi naHrvaškem nastopile težave z odplačevanjem teh dolgov. To izhaja izštudije Hrvaške narodne banke. Hrvaška centralna banka pa pritokakreditov ne more zadovoljivo omejiti, kerje interes bančnih central vtujini premoCan. Seveda so slovenske razmere, zaključuje Zbašnik,drugačne, naS denarje evro, pa vendar...
Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 10. 2007
Stran: 16
