kakovosti. Po-leg tega na člane borze nesme prenesti stroškov uvedbenovih tehnologij za obstoječcstoritve.Borze se povezujejoPo svetu se trendi konso-lidacije borznih trgov kažejože dolgo. Po nekaterih pred-videvanjih naj bi v Evropiimeli v prihodnosti največtri ali štiri borze. "Borza ima namreč največji fiksni strošekz ustvarjanjem trga in delo-vanjem trgovalnega sistema.Stroški so tako rekoč enaki,pa če se trguje z enim ali de-set tisoč vrednostnimi papirji.Tako lahko večje borze kljubbistveno nižjim cenam za svo-je storitve dosegajo neprimer-no višje dobičke kot manjše,"pravi Simon Mastnak, di-rektor svetovalnega podjetjaMasset Consulting.Zato jim je seveda v inte-resu, da se širijo na več trgov.Težava pa po Mastnakovemmnenju nastane, ker so velikeborzeprilagojenenatrgovanjena velikih in likvidnih trgih;denimo pospeševati številojavnih prodaj (s kratico IPO)je v Veliki Britaniji povsemdrugače kot v Sloveniji. Takose lahko zgodi, da zaradi svoje majhnosti majhni trgi v resni-ci nikoli ne bodo zanimivi zanajvečje igralce in bodo v raz-ličnih medsebojnih oblikahsodelovanja iskali pot do čimugodnejšega preživetja.Tudi borza želiveč dobičkaTako kot vsako podjetježelijo borze pač doseči čimboljši poslovni rezultat, karsevcda pomeni čim več do-bička. To je najlaže doseči,če ustvarijo zelo likviden trg,na katerem ponujajo čim večPo nekaterihpredvidevanjih najbi v Evropi imeli vprihodnosti največ triali štiri borze. različnih vrednostnih papir-jev. Prihodke ustvarjajo takos trgovalnimi provizijami in sprovizijami ob uvrstitvah vre-dnostnih papirjev na borzo.Večje borze želijo na majh-nih trgih predvsem povečatilikvidnost in število vredno-stnih papirjev. Novi vredno-stni papirji pa na trg pridejoz javnimi prodajami delnic inizdajami drugih vrednostnihpapirjev, kot so obveznice,strukturirani produkti in po-dobno. Za to potrebujemoustrezno zakonodajo, znanjein konkurcnco med ponu-dniki storitev na kapitalskemtrgu, banke za vlagatelje obli-kujejo vedno nove produktc.Kaplja v morjeJavne prodaje na borzopripeljejo nove vrednostne papirje. Ti na trgu nadome-stijo delnice, v katerih se jelastništvo skoncentriralo, nji-hova likvidnost paje zato zdajprecej nižja kot v prcteklosti.Po drugi strani novi papirjipritegi-iejo večje tuje institu-cionalne vlagatelje."Ljubljanska borza, na ka-tero so prek javnih prodajpri.sle delnice NKBM in Po-zavarovalnice Sava, je na tempodročju naredila bistvenopremalo," pravi Sinion Ma-stnak. Za nami so namreč letazclo visoke rasti, kar na boljrazvitih trgih povzroča pravoeksplozijo javnih prodaj. Dveprivatizaciji sta po Mastnako-veni mnenju kaplja v morje,zato si Dunajska borza pravgotovo zelo želi v Ljubljani ševeč vrednostnih papirjev.Kdaj sc bo to zgodilo, če sploh kdaj, saj so skrbnikidružin.ske srebrnine zelo gla-sni, je težko napovedati, žedolgo pa se govori o uvrstitviNLB in Zavarovalnicc Tri-glav. Polegtega bo ključno, dabo vodstvo na borzo pripelja-lo najvcčja zasebna podjetja,kot so Engrotus, Akrapovič inpodobna. Prav v teh podjetjihje prihodnost slovenskega ka-pitalskega trga, še zlasti kerse bodo privatizacijski valoviumirili.Prodajanaj bi bila dobraSimon Mastnak pravi, da jebila prodaja Ljubljanske bor-ze Avstrijcem sodcč po doga-janju na slovenskem in tujihborznih trgih dobra poteza.Ali je bila cena prava ali ne,noče govoriti. "Lc čas bo > pokazal, ali je bila visoka aline. Iz trenutnega statičnegapogleda se cena rcs zdi viso-ka," pravi in dodaja: "Ce bodonovi lastniki znali izkoristitives njen potencial, bodo pro-dajalci čez leta ugotavljali, dabi lahko iztržili tudi več."Ani Klemenčič, direktoricaGorenjske borznoposredni-ške družbe, pa je prepričana,daje cena bila nadvse ugodna:"Če pomislim, daje prvi kupecza delnico ponujal manj kotdvesto evrov, je iztržek 1401evro vsekakor nekaj popolno-ma drugega." Prodaja je bilapo njenem mnenju izpeljanaob pravem času. Ko so bilitrgi v razcvetu, ko je bil pro-met izredno visok, je bilo tudiinteresentov za nakup dovolj.Klemenčičeva meni še, da bosprememba lastništva prine-sla veliko več pozitivnih kotnegativnih posledic, zelo do-bro pa bi bilo, če bi bila Xetra(Exchange Electronic Tra-ding - globalni elektronskitrgovalni sistem) dostopnavsem članom. S tem bi se ho-rizont razširil, več bi bilo tujih vlagateljev, ki jih je na našemtrgu manj kot desetina.Slovemja potrebujeportfeljske delničarjeVsekakor bo treba za oživ-Ijanje Ijubljanske borze storitiše marsikaj. Predvsem bi bilopo Mastnakovcm mnenjutreba spremeniti pozornostdo različnih vrst vlagateljevv Sloveniji. "Namesto popol-ne zaščite zadnjega certifi-katskega malega delničarjaje treba ustvariti pogoje zaaktivno trgovanje tujih indomačih portfeljskih vlaga-teljev," je prepričan. Tako binamreč lahko hitro povečalilikvidnost tudi za štirikrat. Vta sklop ukrepov sodi pred-vsem ureditev dobre praksena področju pranja denarja,poravnave borznih poslov,strateškega vodenja podjetijin zvišanja kakovosti odno-sov z vlagatelji v posameznihpodjetjih.Eil DATALAB NA UUBUANSKI BORZINa Ljubljanski borzi so zadnji dan junija začele kotirati del-nice družbe Datalab, ki je prvo slovensko podjetje s podrocjainformadjske tehnologije na borzi. Začetni trgovalni tečaj znaša93,9 evra, kolikor bo tudi cena delnic ob dokapitalizadji, ki jobo družba opravila konecjulija. Datalab bo s pridobljemm sve-žim kapitalom med drugim finandral razvojne načrte, krepftevsvojega tržnega deleža na trgih jugovzhodne Evrope in pre-vzeme. Vodstvo želi s tem priti do svežega kapitala za nadaljnjirazvoj. Ob začetku borzne kotadje so se lastniki, precej delnicjetudi v lasti zaposlenih, dogovorili, da bodo vsi prodali med štiriin trideset odstotkov svojih delnic v obdobju 365 dni. Za borznotrgovanje bo tako na voljo med petnajst in dvajset odstotkovvseh delnk družbe. Simonetimolči ko grob Za mnenje o okoiiscman.prodaje in prihodnostiLjubljanske borze smo seobmili na njenega direk-torja Marka Simonetija.Poslali smo mu naslednjavprašanja:Novim lastnikom ste menda ponudiliodstop. Zakaj?Kaj pričakujete od novih lastnikov?Vsekakor bo morala borza povečatipromet oziroma likvidnost. Kako bonovi lastnik pripomogel k temu?Koliko vpliva ima lahko borza na izva-janjejavnih prodaj, s čimer na borzopridejo novi vrednostni papirji?Mislite, da bodo avstrijski lastniki pre-cej bolj agresivni na tem področju?Kaj torej za vlagatelje pomeni prodajaLjubljanske borze Avstrijcem?Kakšenje trenutni trend pri združe-vanju borz oziroma pri kupovanjumanjših borz?Vjavnosti tudi kroži mnenje, daje Lju-bljanska borza zamudila priložnost, dabi povezala vse balkanske borze. Kakokomentirate te trditve?Namesto odgovorov smo dobili sporočiloza javnost, v katerem Simoneti sporoča,da je odstopil sam, ker bo prav gotovoprišlo do sprememb v vodenju, in da sejeo tem pripravljen z novimi lastniki tudipogajati.V sporočilu za javnost še razlaga, da na-kup prinaša nove razvojne in poslovnepriložnosti. 5!]

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Krivec Vasilij
Teme: mali delničarji, NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Finance
Datum: 09. 07. 2008
Stran: 50