poslovnih rezultatih.Študija z naslovom Kev Success Factors in Central European Banking, kijo je izdelal European Financial Ma-nagement Association, je pokazala, daima estonski bančni sektor v povprečjunajugodnejše finančne in poslovne ka-zalnike v celotni regiji. Tako je estonskibančni sektor najbolj likviden v regiji,saj je bila pokritost likvidnosti skozivso tranzicijo največja in je presegla 72odstotkov. Med letoma 1999 in 2003 jebaltski bančni trg po rasti aktivnegapremoženja presegel povprečje evrske-ga območja, ki znaša 15 odstotkov. Gle-de na dobičkovnost in učinkovitost jeestonski bančni trg med najbolj zrelimiv vsej Vzhodni Evropi, saj stroškovnaobremenitev bank v primerjavi s pri-hodkom znaša približno 36 odstotkov,kar je daleč najmanj v Vzhodni Evro-pi. Za primerjavo lahko povemo, da jeslovenski bančni sektor med stroškovno najbolj obremenjenimi v VzhodniEvropi. Kljub lanskemu dvigu stopnjedonosa na kapital je ta še vedno nizka vprimerjavi z vzhodnoevropskimi ban-čnimi trgi, kot so Ceška, Madžarska inRusija. Resda je k temu dodatno pripo-moglo dejstvo, da slovenski bančni trgni več navaden trg v razvoju, kot deni-mo trgi z nizkim BDP na prebivalca,temveč doživlja tranzicijo. Upoštevajočrast inventivnih finančnih produktovin kakovost posredniških storitev imaslovenski bančni trg še precej neizkori-ščenih potencialov za nadaljnjo rast inregionalno konkurenčnost.Nevidni monopoliVSloveniji tri najvecje banke (NovaLjubljanska bnaka, NKBM inAbanka) obvladujejo večino trga Vtržni ekonomijije dinamičen bančni sistem eden trdnih temeljev, ki s kakovostno ponud-bo in storitvami realnemu sektorju ponuja priložnosti za investidje. V državah Srednje inVzhodne Evropeje bančni sektor po prehodu vtržno ekonomijo doživel hitro prestrukturi-ranje in na začetku predvsem privatizacijo. / uveljavljenimi pogodbenimi posli.Primer takšnega posla je ustanovitevbančnega računa. Denimo Nova Lju-bljanska banka na svoji spletni stranipotencialnim komitentom med dru-gim obljublja klasične storitve, kot sotrgovanje z več valutami, možnost iz-rcdnega limita itd. Pri tem pa ni ome-irjeno, kako ravnajo bančni upravitelji,če uporabnik želi zamenjati bančni ra-čun. Cenovno vodstvo, ki ga ima NLBna slovenskem bančnem trgu zaradiobsega števila komitentov in imetni-kov bančnih računov, pomeni, da jeizjemno malo prostora za inovacije pribančnih storitvah. Hkrati pa cenovnovodstvo vodilni banki v Sloveniji dajemožnost izigravanja komitentov, saj z nadzorom nad intbrmacijami, komi-tentom onemogoča prostovoljni pre-hod k drugi banki, ker so transakcijskistroški pogosto previsoki. Švicarskabanka CreditSuisse denimo omogočaustanovitevtransakcijskega računa karpo spletu, kjer uporabnik lahko izbiramed desetimi vrstami fleksibilnih ra-čunov, glede na njegov okus in prefe-rence - od tekočega računa pa vse doinvesticijskega depozita. Po podatkihletnega poročila iz leta 2007 masovnitrg za največjo slovensko banko po-meni kar 53 odstotkov vseh strank. Zamasovni trgje značilen standardiziranpristop, ki ne poudarja novosti, inova-cij in uporabnikom naklonjene prija-znosti. V omenjeni študiji je European Financial Management Associationzapisal, da se morajo banke za pridobi-tev konkurenčne prednosti usmeriti nabolj izpopolnjene pristope k uporabni-kom. Če določena banka drži cenov-no vodstvo, to preprosto pomeni, daso druge banke zaradi nejasnih praviligre, znatne monopolne moči in nad-zora nad informacijami o preterencahkomitentov, prisiljene slediti banki, kije cenovni vodja.Deregulacija in privatizacijaPo podatkih letnega poročila zaleto 2007 država v NLB nadzoruje35,41 odstotka lastništva celotnebanke. Skupaj sparadržavnimasklado-ma KAD in SOD je država v letu 2007efektivno nadzorovala 45,47 odstotkalastništva celotne banke. Na podlagimednarodnih primerjavbi težko trdili,da je državno lastništvo bank obrodi-lo kakovostne rezultate, ki jih izka-zujejo poslovni in finančni kazalnikibanke. Upoštevajoč visoke potencialerasti inventivnih finančnih produktovin posredniških storitev je preglednain transparentna privatizacija nujenukrep, ki bi spodbudil konkurenčnostin inventivnost na trgu finančnih sto-ritev v Sloveniji. Ekonomska teorija po-zna več slabosti monopola: višja cena,slabša kakovost in nadzor nad ponuje-no količino. Pomanjkanje inovacij inpoveličevanje t. i. »nacionalnih šampi-onov« v bančništvu ni nič drugega kotračun, izstavljen za odlašanje s priva-tizacijo, deregulacijo in upiranje tujikonkurenci, ki bi dodatno pripomoglak večji konkurenci in posledično boljšikakovosti in storitveni odličnosti, kije danes na slovenskem bančnem trgukronično primanjkuje. • Švicarska banka CreditSuisse omogoča odprtjetransakcijskega racuna kar po spletu.

Medij: Reporter
Avtorji: Spurk Rok
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 14. 07. 2008
Stran: 49