primeruBosnalijeka naj bi vodstvo podjetja Slovenija j° bila prva od republikbivšp Juqoslavijp ki ':eje odpravila nasamostojno pot prvi smo bili sprejetiv Evropsko unijo, prvi v zvezo Nato indruqp države bi rade š!e po naši potiTudi zaradi tega slovenski vlagateljiupajo, in do nedavna so bili otem tudiprepričani, da je Balkan lahko samozgodba o uspehu Ker je tovrstnihr?7rnišljanj o podobnostih balkanskihfrgov 7 našim napisanih že mnogo,bom danes ra7misljal o trenutno zeloaktualni temi',' Sloveniji ki jo lahkokmalu prirakujpmr' tudi na balkanskem ohmočji' To so menedžerskiprpvzem'Defininja menedžerskega odkupa je pnbližno taka menedzerski dokapitalizacijo ponudilo samo za-poslenim v podjetju. Cena delnice vdokapitalizaciji je skrbno varovana inzgolj ugibamo lahko, ali bo nominalnaali samo nekoliko diskontirana. Zapo-sleni v Bosnalijeku so sezavilivmolk,vteku paje pridobivanje kredita pri tujibanki,kibozaposlenimomogočalvlo-žiti sredstva v dokapitalizacijo. Predense dokapitalzacija dejansko izpeljejomora potrditi skupščina, kar naj ne bi predstavljalovečjega problema. Malovečja ovira pa bi lahko bila agencijaza nadzor. Če zgoraj napisano drži,gre, kot kaže, za prvi korak, ki bi lahkovodil do menedžerskega odkupa.Novica, ki je popolnoma skregana zvsemi inforrnacijami, ki so zapisanezgoraj, pa je, da vodstvo razmišlja oizplačilu dividend. Po domače: zakajzbirati npv denar, starega pa deliti meddelničarje? Prej ali slej bo Balkan verjetno res šelpo poti Slovenije.Ta pot ne vključujesamo rasti delniških tcčajev, ampaktudi prevzeme in dogajanja vzakulisju,kot smo ga vajeni pri nas. In pravje,da slovenski vlagatelji upoštevajo inspremljajo dogajanja v regiji, v kateroinvestirajo svoj denar, saj bodo s temlahko prevesili jeziček na tehtnici do-nosov na svojo stran.Dejan Kilar,finanini svetovalecdejan.kilar@iasista-skupina.si odkup je prevzem družbe s stranimenedžmenta, z zadolžitvijo na pod-lagi zastavitve premoženja družbein/ali zastavitve osebnega premoženjadružbe. Razlogiza menedžerski odkupso lahko naslednji:• preoblikovanje odprte delniškedružbe v zaprto, s čimer se izogne-mo sovražnemu prevzemu;• konglomeratna korporacija prodadel družbe, da pridobi sredstvaza prevzem druge družbe ali dazmanjša kapital;• upokojitev lastnikov družinskegapodjetja, ki želijo družbo prepustitiIjudem, kijimzaupajo;• velika korporacija se strateškopreusmeri. Menedžment dolod drugačne strateške smernice innaenkrat del korporacije izpade izosnovne dejavnosti družbe;• potreba po korporacijskem pre-strukturiranju;• privatizacija družbe v državni lasti.V Sloveniji in tudi na Balkanu imajomenedžerji zelo močno pozicijo.Večinoma so zelo dobro (insidersko)seznanjeni s poslovanjem podjetjater njegovimi potenciali. Slovenskimenedžerski prevzemi najpogostejezavzemajo večinski paket. Cilj pre-vzemnikov je nedvomno lastniškoobvladovanje podjetja. Kako prevzem-niki pridejo do potrebnega deležadelrfic, pa je zgodba, ki dviga prah.Kot vidimo iz poročanja v medijih, so siprevzemniki dalj časa pripravljali terenzzbiranjempaketovdelnicpopodjetjih in ustanovah, ki so bili namenjeni»parkirišču« oziroma zbiranju delnic.Prevzem sam po sebi zahteva velikokoličino kapitala. Praksa v Slovenijikaže, da to finančno breme večino-ma nosi podjetje, saj menedžerji nevstopajo v prevzem z manjšim delomsvojih sredstev. Na mestuje upoštevatiobnašanje podjetja ob večjih finančnih obremenitvah.Zgoraj napisano velja za prevzemev Sloveniji. Izkušnje in znanje, ki smoga pridobili iz prevzemov v Sloveniji,lahko uporabimo pri opazovanju bal-kanskega trga in s tem tudi prilagodimo našetrgovanje na njem. Prevzem,izpeljan za interese lastnika in ne tudimalih delničarjev, lahko pomeni padecvrednosti naše naložbe.Dejstvo je, da se bodo tudi naBalkanu dogajale podobne zgodbe. Kako bo to vplivalo na trg, je težkonapovedati, saj je veliko odvisno odregulative in nadzora agencij, ki po-krivajo to pbdročje.Podrobneje bom komentiral govo-rice, ki zadnje čase krožijo o dogajanjuv bosanskem podjetju Bosnalijekd.d. To podjetje je za Slovence tolikobolj zanimivo, ker podatki v registruvrednostnih papirjev kažejo, da je vtem podjetju približno 20 odstotkovslovenskega kapitala. Prav tako je toeden izmed bosanskih blue chipovin njegovo poslovanje ter dogajanjeokoli njega lahko v teh časih kar pre-cej vpliva na celoten bosanski ali celobalkanski trg. Na dan je pricurljalavest, da želi vodstvo podjetja izpeljatidokapitalizacijo podjetja.To samo posebi ni nič spornega in alarmantnega.Vodstvo se je pač odločilo, da po-trebuje za uspešno poslovanje svežkapital, in s tem razpiše dokapitali-zacijo. Pomembnost dokapitalizacijebom opisal v naslednjih vrsticah. Cejevodstvo lastnikna primer25 odstotkovpodjetja in razpiše dokapitalizacijoter v njej samo ne sodeluje, pomeni,da se njegova glasovalna pravica

Medij: Dnevnik - Denar In
Avtorji: Kilar Dejan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Denar In
Datum: 04. 06. 2008
Stran: 30