Večer, 28.1.2010

V_Mariboru_dra_ji_plin_kot_v_Ljubljani_in_Celju_2_Odgovor na članek V Mariboru dražji plin kot v Ljubljani in Celju avtorja Borka De Cortija, objavljenem v časniku Večer dne 25. 1. 2010 Na podlagi 26. člena Zakona o medijih zahtevamo objavo naslednjega dopolnila, popravka in pojasnila k članku. Najprej bi želeli poudariti, da se delno strinjamo z ugotovitvami avtorja članka o tem, da je Plinarna Maribor v letu 2009 imela višje cene, kot so te v Celju in Ljubljani. Vendar nikakor ne v takšnem obsegu, kot ga navaja avtor. Ker nas avtor članka pred objavo članka ni kontaktiral ali povprašal o razlogih, žal nismo imeli možnosti pojasniti situacijo, kar želimo v nadaljevanju: 1. Plinarna Maribor je v letu 2009 izvajala politiko in oblikovanje prodajnih cen na podlagi sistema,

ki ga je pripravil nekdanji direktor Plinarne Maribor g. Alan Pere, ki je to funkcijo opravljal do decembra leta 2008. Ker med letom sistema cen zaradi vhodnih parametrov ni mogoče spreminjati, smo lahko nov sistem oblikovanja prodajnih cen uveljavili šele z letošnjim letom. 2. Na dan 25. 1. 2010 ugotavljamo, da smo z novim sistemom uspešno zmanjšali razlike v cenah. Po naših podatkih, aktualiziranih na dan 25. 1. 2010, so podatki o cenah zemeljskega plina v Ljubljani, Celju in Mariboru ne razlikujejo v višini 28 %, kot navaja avtor, temveč zgolj med štirimi in devetimi odstotki. To pa na mesečni ravni, ob upoštevanju dejstva, da cena plina na končni položnici predstavlja zgolj 50 odstotkov končne cene, za povprečnega odjemalca pomeni zgolj 4-odstotno razliko v ceni. 3. Na koncu bi želeli poudariti še, da ima Energetika Ljubljana od vseh 17 distributerjev v Sloveniji najnižjo ceno plina na prostem trgu, ker imajo tudi največje število odjemalcev. Tako ugotavljamo, da cene v Mariboru od največjega in posledično najcenejšega v Sloveniji v končnem znesku odstopajo zgolj za okoli 4 %. Avtor je pomanjkljivo zapisal tudi potek prodaje občinskega deleža v Plinarni Maribor, kjer je izpustil ključno dejstvo. Istrabenz plini so leta 2006 res ponudili kupnino, ki jo je MOM zvrnila. Kot razlog je navedla prenizko ponujeno ceno in se ob tem sklicevala na cenitev, v kateri je bila upoštevana koncesija Plinarne Maribor do leta 2027, ki so jo mestne svetnice in svetniki potrdili z odlokom. Istrabenz plini so nato ob upoštevanju te cenitve na razpisu ponudili novo ceno, ki je bila najvišja, in zato bili tudi izbrani. To dejstvo pa pomembno vpliva na razumevanje celostne problematike okoli trajanja koncesije. Nadalje z ogorčenjem ugotavljamo, da je avtor članka g. Borko De Corti kot dejstvo zapisal naslednje: "Ker je Istrabenz Plini denar namenil za odkup lastništva mesta v Plinarni in za iztisnitev malih delničarjev, je njegova poslovna politika temeljila na tem, da plin prodaja po višjih cenah in tako skuša pridobiti denar, ki ga je v preteklosti namenil za lastniške posege." Ta trditev avtorja članka je povsem napačna. Istrabenz plini so že od leta 2000, ko so postali večinski lastnik Plinarne Maribor, celoten dobiček podjetja puščali v podjetju za njegov razvoj in niso nikoli zahtevali izplačila (dokaz so letna poročila, kjer je to jasno razvidno in so javno dostopno).


Medij: Večer
Avtorji: Curk Milan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 28. 01. 2010
Stran: 4