Zaključek glavne obravnave v osemletni sodni farsi zoper Predsednika VZMD, ki je po naroku že na poti v Pariz, na sejo pri Evropskem organu za vrednostne papirje (ESMA)

slika3

Danes je na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani potekala glavna obravnava v sodnem procesu zoper Predsednika VZMD, mag. Kristjana Verbiča. Poleg zaključnih govorov Okrožne državne tožilke, Tanje Ahčan in zagovornika mag. Verbiča, odvetnika Mihe Kuniča, je bilo pred tem opravljeno zaslišanje še drugega Sodnega izvedenca ekonomske stroke, Igorja Jonka, ki ga je po jasnih stališčih prve sodne izvedenke v prid obdolženemu Verbiču zahtevala tožilka.

Tudi v zaključnih govorih se je ponovno pokazalo, da tožilstvo nima nikakršnega dokaza o domnevni zlorabi notranjih informacij oz. kakršnihkoli nezakonitih ali spornih ravnanjih mag. Verbiča, zaradi česar obramba ne vidi drugačne možnosti kot oprostilno sodbo.

Sodnica, Anja Gregorič, je najavila razglasitev sodbe v četrtek ob 14.00.

Postopki, povezani z manipulacijami v družbi Velana, se sicer vlečejo že skoraj desetletje, ter so se začeli, ko je avgusta 2007 VZMD, z ustanovitvijo Sekcije Velana pri VZMD, pričel z organiziranjem malih delničarjev v tej družbi. Sekcija je ves čas argumentirano opozarjala na številne nepravilnosti, manipulacije z vrednostmi nepremičnin družbe ter posledično izredno podcenjeno vrednostjo delnice družbe.

Organiziranost delničarjev v t.i. Delničarskem sporazumu, ki se je v več kot desetletnem delovanju VZMD pokazala kot učinkovito sredstvo za zaščito interesov manjšinskih delničarjev, pa je kot kaže zelo motila vplivne posameznike in kroge. Tako so bili postopki - najprej kar dvakrat pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), potem z naznanilom pri Kriminalistični policiji in prijavo na Okrožnem državnem tožilstvu ter naposled tudi na sodišču - vse zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij, sproženi zoper tistega, ki je na nepravilnosti glasno opozarjal - Predsednika VZMD, mag. Kristjana Verbiča.

Vse od leta 2007 so tako številna preiskovalna dejanja, poizvedbe, naroki ter nenavadna in zaskrbljujoča »naključja« dodatno oteževala zaščito pravic malih delničarjev Velane, kot tudi delovanje VZMD nasploh. Ob tem so v VZMD opozarjali na dejstvo, da postopek vodi Okrajna sodnica Anja Gregorič Lozej, sicer takratna žena Sama Lozeja, Predsednika Nadzornih svetov Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) oz. Slovenskega državnega holdinga (SDH), katerega članica je bila tudi - »ponovno naključje«(?!) - Simona Razvodnik Škofič, sicer žena Damjana Škofiča, takratnega Predsednika Nadzornega sveta Velane. Pri tem velja dodati, da je SDH v tem času prodajal 10,5 % delež v Velani ter da se je VZMD v dvanajstih letih delovanja seveda pogosto znašel na nasprotnih bregovih z upravljavci državne lastnine in t.i. paradržavnih skladov ter ob tem vselej glasno opozarjal na neprimerna ravnanja in škandalozne prakse države, kot večinskega ali pomembnega lastnika, med drugim v NLB, Novi KBM, Telekomu, Perutnini Ptuj, Luki Koper, Savi, Pivovarni Laško, Petrolu itn.

Zaskrbljujočim »naključjem« se je pridružilo tudi dejstvo, da je bila ob skupščini leta 2014 večina aktivnejših malih delničarjev Velane, združenih v okviru delničarskega sporazuma in Sekcije, sočasno vabljena na sodišče, zaradi česar se niso mogli udeležiti pomembne skupščine.

Sodni proces se je po nepotrebnem vlekel tudi zaradi ponovitve dokaznega postopka spričo odsotnosti tožilke Tanje Ahčan, ki je za povrh v sodni spis »pozabila« vključiti tudi pomembne razbremenilne listinske dokaze ter zahtevala dodatnega (še enega) sodnega izvedenca ekonomske stroke.

Neposredno po današnjem naroku in zaključnih govorih tožilstva in obrambe, se je mag. Verbič odpravil na sejo v Pariz, kot član Posvetovalne delovne skupine Stalnega odbora za korporativne finance (CFSC CWG) pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (European Securities and Market Authority - ESMA). Na njegovo pobudo je bil dnevni red razširjen z razpravo o posebni pobudi VZMD, s katero predlaga in se zavzema za ustanovitev instituta Evropskega Tribuna oz. Ombudsmana za področje ekonomskih pravic v EU - predvsem na kapitalskih in finančnih trgih ter vzpostavitvi enotnih meril, kriterijev in standardov pri vzpostavljanju enotnega kapitalskega trga.