VZMD pozdravlja odločitev Vlade Republike Slovenije, sprejete na 165. seji, dne 10.04.2008, o potrditvi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (dalje: Zpre-1B) Ministrstva RS za gospodarstvo in o sprejemu po skrajšanem postopku v Državnem zboru Republike Slovenije.

V Zpre-1B vsebovane spremembe so namenjene in zagotavljajo večjo zaščito manjšinskih delničarjev v delniških družbah. Hkrati razširjajo veljavnost določb prevzemne zakonodaje na širši krog delniških družb, kar bo nedvomno pripomoglo k zvišanju standardov »korporacijskega obnašanja« v Republiki Sloveniji. Ta razširitev bo nedvomno zajela tudi nekatere akutne primere družb pooblaščenk, na katere VZMD že vseskozi opozarja. Za to spremembo si je VZMD sicer prizadevala že ob sprejemanju sedaj veljavnega Zpre-1. Nadalje se s spremembo prevzemne zakonodaje nedvomno oži manevrski prostor za njeno izigravanje prek postopkov »parkiranja« delnic. Tudi ta problem (izigravanja predpisov) je, po oceni VZMD, v Sloveniji že presegel skrajne meje dobrega okusa, zato VZMD ob sprejemu predlaganih rešitev izraža zadovoljstvo in izreka Vladi RS priznanje.

VZMD se za tokratno korektno sodelovanje v postopku in pri spremembah prevzemne zakonodaje zahvaljuje Ministrstvu za gospodarstvo in pozdravlja s strani VZMD predlagane, s strani Ministrstva za gospodarstvo sprejete, ter na seji Vlade RS potrjene spremembe Zakona o prevzemih.

Hkrati pa je VZMD dolžna opozoriti na dva, po mnenju VZMD izredno pomembna, sklopa problemov, ki kljub predlogom, argumentom in vztrajanju VZMD, v predlogu Zpre-1B, žal, nista upoštevana. To sta problema zlorabe trgovanja z lastnimi delnicami, ki je širše narave in zadeva tudi spremembe določb Zakona o gospodarskih družbah ter problem izstisnitve manjšinskih delničarjev iz delniških družb po postopku in na način, predpisanem s sedaj veljavnim Zpre-1.

Kar se tiče lastnih delnic, je »prevzemni prag« v ciljni družbi definiran kot 25-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. Zato je določba 1. točke 3. odstavka obstoječega Zpre-1 v očitnem nasprotju z določbo, ki ureja prevzemni prag in določbami, ki določajo dodatne prevzemne pragove. Nemogoče je namreč pristati na tavtološko razlago, da »25 odstotni delež glasovalnih pravic« v zvezi z določbo 1. točke 3. odstavka 6. člena Zpre-1 (pri tem naj bi se v osnovo izrecno prištevale tudi lastne delnice) pomeni vse izdane delnice ciljne družbe, ker »so lastne delnice tudi delnice z glasovalno pravico, ki pa se zgolj trenutno ne morejo uresničevati«. Pravice iz lastnih delnic se ne morejo izvrševati v skladu z izrecnimi določbami ZGD-1, saj bi to pomenilo kršitev temeljnih načel gospodarskega prava. Ravno zaradi tega dejstva je, po mnenju VZMD, potrebno iz osnove za izračun prevzemnega pragu (in dodatnih prevzemnih pragov) odšteti lastne delnice. Le-te namreč spreminjajo upravljavsko strukturo ciljne družbe, na ta način pa uprava ciljne družbe presega načela delitve pristojnosti med organe delniške družbe (posega neposredno v samo strukturo lastništva in spreminja upravljavska upravičenja). Pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic je zato lahko zgolj izjema od temeljnih pravil in bi se zato morala uporabljati zgolj v izjemnih primerih.

VZMD poudarja, da gre pri tem (problematiki trgovanja z lastnimi delnicami) tudi za to, da oseba ali osebe ki v ciljni družbi »delujejo usklajeno«, in ki »skoraj dosegajo« prevzemni prag ali dodatni prevzemni prag, v tej družbi nedvomno izvršujejo pomembno upravljavsko funkcijo in bi si zato v praksi težko predstavljali, da bi uprave v teh družbah pridobivale lastne delnice brez soglasja teh, največjih, delničarjev.

V tistih redkih posameznih primerih, ko bi uprave ciljnih družb s pridobivanjem lastnih delnic morda zlorabile ta institut, zgolj zaradi ali z namenom povzročitve preseganja pragov morebitnih prevzemnikov (in s tem morebitnega odvzema njihovih glasovalnih pravic), torej kot nedovoljen obrambni mehanizem, pa je potrebno v Zakonu, ki ureja gospodarske družbe zagotoviti sankcije za te primere, ki bodo na voljo prizadetim delničarjem - prevzemnikom. Dodatno bi v takih situacijah, po določbah obstoječega ZPre-1 lahko nastopila tudi ATVP kot objektivni in neodvisni zunanji organ od katere presoje bo odvisna morebitna sankcija.

Morebitna pridobitev lastnih delnic s strani uprave ciljne družbe po objavi prevzemne namere pa že sedaj zapade pod prepovedano obrambno dejanje.

Za dokončno razrešitev podnormiranosti tako glede pridobivanja kot tudi glede odsvajanja lastnih delnic in posledično zlorabe tega instituta v praksi, bodo poleg te spremembe potrebne tudi vsebinske spremembe ZGD-1. Ob tem je treba poudariti, da rešitve, ki se pripravljajo na nivoju evropske zakonodaje, po mnenju VZMD, za slovenske razmere niso povsem ustrezne, saj se dejansko stanje na tem področju v Sloveniji močno razlikuje od dejanskega stanja in kulture, ki sicer velja v »stari« Evropi, na kar je predsednik VZMD opozoril tudi predstavnike Evropske komisije in predstavnike Evropskega združenja delničarjev na zadnji skupščini Euroshareholders v Bruslju.

Ob tem VZMD opozarja še na dejstvo, da se bo zaradi »zapiranja« vrzeli v prevzemni zakonodaji, zelo verjetno povečal obseg zlorab pri ostalih, še odprtih vrzeli, torej tudi in predvsem pri institutu (v načelu nedovoljenega trgovanja z) lastnih(mi) delnic(ami).

Zato VZMD predlaga, da se poleg sprememb vsebovanih v - s strani Vlade RS potrjenega Zpre-1B - dodatno vnese naslednja sprememba:

»V 1. točki 3. odstavka 6. člena se za besedo »vključno« črtajo »z lastnimi delnicami in«.«

Drugi sklop problemov je povezan z zlorabo instituta iztisnitve v primeru, ko do tega pride po preseganju 90% praga v ciljni družbi, z uspešno izvedeno prevzemno ponudbo. V tem smislu pozdravljamo s strani Vlade RS sprejeto spremembo 28. člena Zpre-1, vendar pa hkrati ocenjujemo, da ta sprememba ne seže dovolj daleč ter da bo njena posledica predvsem podražitev postopkov prevzema. Hkrati je jasno, da bodo te, dodatne obveznosti prevzemnika, delničarjem ciljnih družb pregledno razkrile morebiten razkorak med »pravično« in »pravo« vrednostjo oziroma ceno delnic ciljne družbe. Ob tem VZMD zavzema dodatno stališče, da bi bilo v splošnem, potrebno zaostriti odgovornost revizorjev.

Pri postopkih izključitev manjšinskih delničarjev iz delniških družb, gre po mnenju VZMD za zelo grob poseg v lastninsko pravico (preostalih) delničarjev, saj le-ti z vpisom sklepa skupščine o izključitvi v sodni register, ex-lege izgubijo imetništvo oz. drugače, lastninsko pravico nad svojimi delnicami. Dodatno je problematično dejstvo, da se zaradi definicije cene v prevzemnih postopkih, torej t.i. »pravične cene« kot najvišje plačane za posamezno delnico v preteklem letu (natančneje primerjaj 17. člen Zpre-1), izgubi vsakršna povezava med dejansko vrednostjo družbe in s tem posamezne delnice, kot bi se pri teh postopkih sicer ugotavljala v skladu z določbami ZGD-1 in na drugi strani, zgolj »z najvišjo plačano ceno delnice« v preteklem letu. Na ta način je prevzemnikom omogočeno doseganje nizkih cen pri prevzemnih postopkih, po katerih potem zaradi dikcije obstoječega 68. člena Zpre-1 »izplačajo« izstisnjene delničarje. Tiste torej, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe (s katero bi prevzemnik presegel 90% prag vseh delnic), ker bi lahko presodili da »pravična cena« za delnico, ponujena v skladu z določba mi Zpre-1 ne odraža »prave vrednosti« družbe in s tem njene delnice.

Ker zaradi tega v praksi prihaja do iztisnitev - torej de facto razlastitev - po nizkih (včasih celo smešnih) odpravninah oziroma drugače, »cenah«, popolnoma nepovezanih z dejansko vrednostjo ciljne družbe (le z »najvišjo plačano ceno v zadnjih 12 mesecih«) in ker zaradi dikcije 68. člena delničarjem ni omogočena niti presoja primernosti »denarne odpravnine«, do katere sicer so upravičeni pod pogoji in po postopku predpisanem z ZGD-1 ter bistveno, ker v teh primerih ne obstaja javni interes, ki bi upravičeval tako grob v poseg v lastninsko pravico brez kakršnekoli možnosti objektivizacije ali vsaj preveritve zato plačane cene, je potrebno zagotoviti najmanj enak postopek preveritve primernosti »pravične cene« (denarne odpravnine) kot sicer.

V Ljubljani, dne 11.04.2008