Foto: David Kos, STA
Poleg tega je predsednik VZMD opozoril tudi na dopis o oblikovanju predloga ter izvolitvi članov Nadzornega sveta in morebitnem formiranju Nominacijskega odbora, ki ga je VZMD že 17. 2. 2009 poslal tudi NS Telekoma, a nanj do danes ni bilo nikakršnega odgovora. Očitno gre za popolno ignoranco dosedanjega predsednika NS Telekoma g. Damijana Koletnika do preko 13.000 malih delničarjev, ki skupaj presegajo 20 % lastništva družbe, in prakso, ki se ne sme ponoviti, je mag. Verbič hkrati pozival tudi nove kandidate za NS ter klical na odgovornost njihove predhodnike.
Kakor v Odprtem pismu, ki so ga predstavniki vseh organov VZMD naslovili na predsednika uprav SOD in KAD ter predsednika Vlade RS, je mag. Verbič tudi na sami skupščini izpostavil, da na domnevno usklajenih seznamih kandidatov nikjer ni predstavnikov malih delničarjev oz. tega pomembnega segmenta lastniških struktur, zato je sestava nadzornih svetov v celoti določena med največjimi delničarji. Navkljub vse drugačnim obetom, zagotovilom in izjavam pristojnih tako ostaja praksa zaskrbljujoče nespremenjena, saj pomemben segment lastniške strukture v številnih delniških družbah, ki je v lasti malih delničarjev, še vedno nima možnosti soupravljati družb oz. vsaj nadzirati njihovega poslovanja ter ustrezno vplivati na usodo in perspektivo svoje naložbe oz. lastnine.
Z željo po ustrezni ureditvi popolnoma nesprejemljivega stanja - ki je daleč od standardov urejenih ekonomij in minimuma kulture upravljanja družb - je VZMD včeraj, še pred pričetkom postopkov v Državnem zboru RS (DZ RS), na vse poslance DZ RS, svetnike DS RS, parlamentarne stranke, sindikate in nekaj drugih institucij poslal predloge amandmajev k noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C). Med drugim tudi z amandmajem:
»Za delničarjev predlog o volitvah članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali revizorjev, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena in tretjega odstavka 298. člena. V kolikor je volilni predlog podan na skupščini, se ga lahko utemelji ustno.«
Pri tem gre za odpravo obstoječe ureditve, ki omogoča prakso, kot jo je država danes ponovno demonstrirala na sami skupščini in kakršna neposredno nasprotuje načelom OECD glede korporacijskega upravljanja ter pravice delničarjev do obveščenosti.
In amandmajem:
»254.a člen
(zastopnik manjšinskih delničarjev)
(1) če imajo manjšinski delničarji v družbi v lasti najmanj petino osnovnega kapitala, imajo le-ti pravico do imenovanja najmanj enega člana v organih vodenja ali nadzora.
(2) Pravico predlaganja člana v organe vodenja ali nadzora imajo vsi delničarji take družbe, katerih delež posamično ne presega dvajsetine osnovnega kapitala.
(3) če predlagani kandidati na skupščini niso imenovani, lahko upravičeni delničarji imenovanje predstavnika manjšinskih delničarjev v organe vodenja ali nadzora zahtevajo prek sodišča. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 256. člena tega zakona.
(4) Pravica do predstavnika manjšinskih delničarjev v organe vodenja ali nadzora preneha, ko posamezni delničar v družbi preseže 80 % celotnega osnovnega kapitala te družbe.«
Kar bi pomenilo, da predstavnika manjšinskih delničarjev družbe v upravni odbor lahko predlagajo vsi tisti posamezni delničarji družbe, katerih delnice v deležu v osnovnem kapitalu družbe na presečni dan predstavljajo manj od 5 % celotnega osnovnega kapitala družbe. Pravica do predstavnika manjšinskih delničarjev v upravnem odboru preneha, ko posamezni delničar preseže 80 % prag vseh izdanih delnic družbe. Glede na obstoječo lastniško strukturo delniških družb, z ozirom na prakso korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji, je potrebno, zagotoviti vsaj enega predstavnika manjšinskih delničarjev družbe v nadzornih svetih ali v upravnih odborih družb povsod tam, kjer skupni delež manjšinskih delničarjev presega 20 % osnovnega kapitala družb.