Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič je na 19. seji Odbora za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije predstavil predloga amandmajev k Zakonu o prevzemih. Odbor amandmajev sicer ni sprejel. Vendar je mag. Verbič poudaril, da VZMD pozdravlja novo prevzemno zakonodajo, saj je vsekakor potrebna ter prinaša boljše rešitve in zaščito malih delničarjev. Zahvalil se je predstavnikom Ministrstva za gospodarstvo in prisotnemu ministru mag. Andreju Vizjaku, da je bilo VZMD povabljeno in vključeno v skupino za pripravo novega zakona. Tako je bila večina predlogov in rešitev, ki jih je predlagalo VZMD prek svoje predstavnice dr. Barbare Rajgelj, v predlog Zakona o prevzemih že vključena.

V nadaljevanju sledi magnetogram poteka seje v delu, kjer sta bila obravnavana amandmaja VZMD.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Tu samo mali popravek. Tu je tiskarska napaka nastala, "kvalificiranem" se črta, tako kot je v besedilu predloga zakona, v naslovu.
Glasujemo o tem amandmaju pod številko 2.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k 11. členu, kjer imamo predlog za amandma na osnovi mnenja zakonodajno-pravne službe. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo člene od 12 do 17. Želi kdo o njih razpravljati? Ne želi.
člen 18, predlog za amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
člen 19 in predlog za amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo člene 20 in 21. Želi kdo razpravljati? Izvolite, mag. Verbič.

MAG. KRISTJAN VERBIč: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. V vseslovenskem združenju malih delničarjev smo po prejemu sklica današnje seje odbora za gospodarstvo v roku

34. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) pripravili in tudi poslali oziroma vložili predloge amandmajev, ki jih predlagamo odboru za gospodarstvo, da jih sprejme kot amandmaje odbora.
To sta dva predloga zdaj v tem trenutku. K členu 20, ki govori o obveznih razveznih pogojih, predlagamo tisto, kar so pravzaprav vsi člani odbora že prejeli v gradivu, poslano je bilo po elektronski pošti in nemara tudi s strani vas posredovano. Pri tem členu gre za naslednjo zadevo, ki je vsekakor za male delničarje precej problematična. Namreč, 1. točka prvega odstavka 20. člena predloga zakona o prevzemih je z vidika pravic malih delničarjev problematična zato, ker je tveganje morebitnega nedelovanja nadzornih organov v celoti preloženo na male delničarje. V skladu s tem pravilom mora prevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj vedno, kadar je za pridobitev vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, na primer urada za varstvo konkurence. Tak razvezni pogoj, kot je predlagan v predlogu zakona, nastopi tudi takrat, kadar pristojni organ do izteka roka za sprejem ponudbe tega dovoljenja ali soglasja ne izda. To pomeni, da se v primeru molka pristojnega organa prevzemna ponudba razveže, kar posledično pomeni, da mali delničarji zaradi nedelovanja pristojnega organa ne morejo uveljavljati pravic, ki bi jih sicer imeli. Razumljivo je, da mora pravni red poleg interesov malih delničarjev zavarovati tudi druge družbenoekonomske interese, vendar pa se mora pri tem izogniti prevalitvi stroškov na druge udeležene subjekte, razen če to ni nujno potrebno. V obravnavanem primeru je enake učinke mogoče doseči s sredstvi, ki ne posegajo v pravice delničarjev, zlasti na način, da se pristojnim organom naloži odgovornost za hitro reševanje zadev na področjih, ki so v njihovi pristojnosti. Tako na primer dolžnosti zagotavljanja svobodne konkurence ni mogoče naprtiti malim delničarjem, ampak je to dolžnost prej omenjenega v primeru urada za varstvo konkurence, ki mora kot pristojni organ na tem področju aktivno delovati v smeri izvedbe svojih nalog.
Pri tem bi s samo utemeljitvijo, ki je bila, kot rečeno, že pravočasno posredovana, zaključil in še enkrat prosil, da se člani odbora za gospodarstvo opredelijo. Mi smo prepričani, da je ta naš predlog utemeljen. Sicer pa naj ob tem izkoristim tudi priložnost in se zahvalim tako za možnost sodelovanja predstavnikov vseslovenskega združenja malih delničarjev pri sami pripravi zakonodaje tudi že v skupini na ministrstvu in ne nazadnje naše zadovoljstvo ob tem, da je vendarle končno prenovljena prevzemna zakonodaja tudi pripeljana do te točke.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Lahko slišimo mnenje vlade?

DUŠAN PŠENIčNIK: Hvala, gospod predsednik. Predloga amandmaja ne moremo podpreti. Prvi odstavek 20. člena namreč ureja položaje, pri katerih je treba za pridobitev delnic ciljne družbe na podlagi posebnega zakona pridobiti soglasje ali dovoljenje pristojnega organa. Taka posebna pravila, na primer, določa zakon o bančništvu, zakon o zavarovalništvu, zakon o trgu vrednostnih papirjev, in sicer za dovoljenje o pridobitvi kvalificiranega deleža v teh pravnih osebah, ki jih urejajo.

35. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Imetnik takšnega deleža v teh družbah ne more pravno učinkovito dobiti dokler ne pridobi dovoljenje pristojnega nadzornega organa, to je v konkretnih primerih Banka Slovenije, agencija za zavarovalni nadzor, agencija za trg vrednostnih papirjev. Po splošnem pravilu, ki ga določa 14. člen predloga zakona o prevzemih pa namreč imetnika njegova prevzemna ponudba zavezuje k sklenitvi pogodb z vsemi akceptanti, tako bi pravzaprav nastal nedopusten položaj pri katerem bi prevzemnika pogodbe, ki so bile sklenjene s sprejemom njegove prevzemne ponudbe zavezovale, na drugi strani pa delnic na podlagi teh posebnih zakonov ne bi mogel pridobiti dokler tega dovoljenja pristojnega organa nima, se pravi, dovoljenje pristojnega organa, soglasje pristojnega organa, ki je v tem primeru nujni element in hkrati nujno vezni, razvezni pogoj. Hvala.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Kolega Cvikl.

MAG. MILAN M. CVIKL: če je kdo to razumel, naj mi pojasni, jaz nisem. Bom poenostavljeno vprašal to kar je predlagalo Vseslovensko združenje malih deležnikov. Jaz razumem njihovo utemeljitev za amandma k 20. členu, predvsem s tistim kar je nas strah v državi kjer je vladar eden in kjer ne delujejo nadzorni organi in ne bo ustreznega soglasja na primer recimo temu urada za varstvo konkurence, agencije za trg vrednostnih papirjev ali pa na primer urada za, ne vem, če bi bil takšen primer, preprečevanja pranja denarja pa še katerega, ker vemo, da teh ljudi preprosto tam več ni, pravzaprav bi to pomenil, da tudi pristojni organ molči in ko mu bo ukazano in to v slovenski državni upravni novega veka je povsem možno, zato, ker se je vlada odločila za spremembo zakona o javnih uslužbencih, da lahko vse tudi sicer oziroma za samostojni mandat imenovane direktorje zamenja, to lahko povzroči veliko problemov. To, kot pravijo predlagatelji, pomeni, da mali delničarji zaradi nedelovanja pristojnega organa ne morejo uveljaviti pravice, ki jim gre po zakonu. Jaz mislim, da je ta tekst korekten. To, kar je pa vlada sedaj razložila in bi predlagal, da nam to odgovarjajo politični funkcionarji ne strokovni sodelavci, je pa neka presoja o tem kaj je več, kaj je pomembnejše, ali je pomembnejše to kar pravi Vseslovensko združenje malih deležnikov, da molk organa pomeni, da mali delničarji pravice ne morejo uveljaviti, ali je več to kar sem, če sem dobro razumel predstavnika vlade, to, da tisti, ki je uspel s prevzemno ponudbo preprosto ne more do razveznega pogoja uveljaviti svojih upravičenj, ki so nastale

36. TRAK (VI)

(nadaljevanje) iz uspešne pogodbe. In seveda, če imamo mi v Sloveniji na primer urad za varstvo konkurence, katerega naloga je zagotavljanje svobodne konkurence ni mogoče te naloge naprtiti malim delničarjem. Ampak to mora početi pač ta urad. če ta urad molči in molči, in seveda to po dikciji zakona preprosto pomeni, da bo posel vseeno šel naprej in vlada tukaj utemeljuje, da je to pomembno, potem bodo mali delničarji oškodovani. Zato jaz prvič sam podpiram ta amandma. Mogoče je to narobe, ker ga podpira LDS, mogoče bi ga moral kdo drug. Jaz mislim, da ima zrno soli. In bi lepo prosil, če bi najprej politični predstavnik vlade pojasni zakaj se je vlada kar tako odločila. Jaz pisnega dokumenta na to temo nisem videl, da potem ko smo 23.6. v državnem zboru sprejeli ta dokument pravzaprav se odloči, da tako pomemben amandma, ki so ga zapisali predstavniki malih delničarjev preprosto kar zavrne, ker jih skrbi pravica velikih ali največjih delničarjev. Jaz ne vem več zakaj je ta slovenska zakonodaja pisana, ampak jaz sem vedno razumel, da pišemo zakonodajo zato, da zaščitimo tistega, ki nima moči oblasti, ali pa ki ni najmočnejši. Tako, da gospod minister, če ste sledili razpravi, jaz bi vendarle prosil, kaj vas vodi k temu, da tako tenihcistično zavrnete to, da vas nič ne skrbi to, če bo nek organ molčal in preprosto bo to pomenilo, da mali delničarji ne bodo uveljaviti svojih pravic. Predsedujoči, hvala za dovoljenje za razpravo.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za razpravo. Gospod minister.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Še enkrat, jaz ne vem, predstavnik ministrstva za gospodarstvo je zelo nazorno prikazal tudi možni nedopustni položaj, ki lahko nastane na podlagi takšnega amandmaja in zakaj ga ministrstvo ne podpira. Bi pa le rekel, da organi, ki so tule poklicani po zakonu, da izdajo dovoljenje oziroma soglasje, seveda, morajo opravljati svoje delo v skladu z roki, ki so za to tudi. Ne morem akceptirati oziroma ko tehtamo med nedopustnim položajem na eni strani in nekim potencialnim tveganjem, ki ga vi poimenujete oškodovanje malih delničarjev, kar mislim, da ni na drugi strani, smo se opredelili za to stališče. Zadeva ni črno bela. Je tehtanje med enim in drugim položajem. In vsled tega predlagamo zavrnitev tega amandmaja.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Kolega Cvikl.

MAG. MILAN M. CVIKL: Jaz bi, sedaj bom zelo pazljivo vprašal ministra. Jaz predpostavljam, da minister tukaj nastopa kot predstavnik vlade. Rekli ste, da ministrstvo tega ne podpira. Ne vem, ali mogoče drug del vlade to podpira. Jaz bi predpostavljal, da recimo minister za finance bi zaščito malih delničarjev podprl, ker lahko pride do odškodninskih tožb iz tega naslova, veste. Ker če bo en organ molčal in bo prišlo do oškodovanja malih delničarjev se vam bo zgodila tožba. In vse kar delamo pri tem amandmaju na predlog vseslovenskega združenja malih delničarjev, da preprečimo situacijo, ko bi prišlo do oškodovanja državnega proračuna, za kar recimo bi moral skrbeti minister za finance,

37. TRAK: (ET)

(Nadaljevanje) če organ ne izpelje svoje zadeve, zadeva se ne bo vsebinsko nič spremenila, samo kar je pomembno je to, da se nekaj bo zgodilo potem, ko bo organ, ki mora dati soglasje, v tem primeru urad za, na primer, primerček pač, Urad za varstvo konkurence, preprosto to soglasje, to dovoljenje dal, sicer pa gospod minister, saj ste sami rekel, vi menite, da je močnejša ali pa za vas pomembnejša pravica velikih delničarjev, da sklene po uspešni prevzemni ponudbi posel, četudi Urad za varstvo konkurence na primer ne bo izdal dovoljenja ali pa bo preprosto tiho in bodo s tem oškodovani mali delničarji. Veste, na to logiko sem vas želel pripeljat in sami ste to rekli, za vas je to pomembnejše, mi pa pravimo, ker smo v državnem zboru, da je za nas pomembnejše to kar predlagajo mali delničarji. Mali delničarji predlagajo, da moramo z določbo zakona prisiliti organ, da ne molči, da seveda izda ali ne izda soglasja, pač preprosto se o tem odloči, ker drugače, veste lahko kar se mene tiče, potem kar ukinemo cel kup teh organov, ker oni so tu zato, da ščitijo konkurenco in to gospod minister, veste, če bo urad za varstvo konkurence izdal ali ne bo izdal zadeve, a veste, to je pač njegova suverena pristojnost, mi edino pravimo, da ga moč zakona sili v to in interes vseh, tudi malih delničarjev, do tega, da bodo vendarle zadevo izdali in zato mislim, da je amandma vseslovenskega združenja malih delničarjev zelo opravičljiv. Jaz predlagam, da ga mogoče poslanci koalicije pogledajo, prečitajo, pa ga rajši oni povzamejo, ker, veste narobe je če ga LDS zelo brani tukaj. Hvala.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Gospod minister.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne vem kje je tu povezava z Uradom za varstvo konkurence, ampak, ja jaz temeljim na našem stališču, kajti soglasje za pridobitev delnic oziroma za tako pridobitev delnic ciljne družbe je na podlagi drugih zakonov, specialnih zakonov in jaz ne vem, glejte, da bomo mi hipotitetično dopuščali v vsakem zakonu situacije, ko je potrebno soglasje in soglasje je pogoj za pridobitev delnic. Kaj se zgodi, če tega ni, če ta organ molči? To se pravi, da že predvidimo, da nekdo krši v tem zakonu ključne pogoje neke druge zakonodaje je seveda stvar, ki nima niti veze zaščitenje velikih in malih, kot vi to želite izpostaviti. To je enostavno nedopustno do prevzema, do pridobitve delnic ne more priti, če ni soglasja. In sankcioniranje v tem primeru se seveda izvaja na povsem drug način tako da, res ne, ne podpiramo tega amandmaja. Sicer moram reči, da smo zelo konstruktivno vlogo združenja malih delničarjev, veliko tega postorili v tej zakonodaji,

38. TRAK: (ET)

(Nadaljevanje) pa ne samo v tej zakonodaji, tudi v zakonu v gospodarskih družbah, mislim, da je bilo vedno seveda predlogov veliko, tudi nekatere nismo upoštevali, ampak to pa še ne pomeni, da dejansko združenje malih delničarjev, ki je zelo aktivno in vesel sem tega, ni uspelo pravzaprav, ne uspelo, skupaj, da smo skupaj uspeli dvigniti in zagotoviti bistveno, bistveno višji standard malim delničarjem glede na ureditve prejšnje zakonodaje, pa ne samo prejšnje zakonodaje, tudi predlogov opozicije, ki so bili zavrnjeni v parlamentu. če pogledamo samo stari zakon o prevzemih, ki je padel, je bil katastrofa za male delničarje, no res, in želim samo tu povedati, da se nam zdi in da seveda v sled tega, tega amandmaja ne podpiramo.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Doktor Slavinec.

DR. MITJA SLAVINEC: Hvala lepa. Saj glih za to se gre, za predvideti morebitne kršitve in zaradi tega v vsakem zakonu tudi imamo potem v členih predviden sankcije in dober zakon mora v povprečju stvar kar najbolje zagotoviti, predvideti pa tudi morebitne odklone in predvideti kakšne posamezne primere in zaradi tega še toliko bolj, kajti prav male delničarje, podobno kot na nivoju države manjšine, ki so lahko bolj izpostavljeni je treba nadstandardno zaščititi in zaradi tega se mi še toliko bolj smiselni zdi predlog tega amandmaja malih delničarjev in da se jim tudi na ta način zagotovi pravice, ki jim, kot tudi sami ugotavljate, včasih niso bile zagotovljene in ne bi želel, da jim tudi v prihodnje ne bi bile.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Gospod minister.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, seveda kršitev zakonodaje sankcionira zakonodajo, ki to predpisuje in zakon recimo o bančništvu oziroma zavarovalništvu predpisuje to potrebno soglasje in če tega soglasja ni, bi tudi ta zakon mogel predvideti sankcije, ne pa da predvideva v enem drugem zakonu sankcije za kršitev enega prejšnjega zakona. To se mi zdi tudi malo tako.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Želi? Kolega Cvikl?

MAG. MILAN M. CVIKL: Jaz mislim, da je seveda skrb vseslovenskega združenja malih delničarjev utemeljena. Tle res gre za to, da v bistvu na nek način se nedelovanje nadzornih organov, za katere seveda skrb tudi za svojo izvršno oblastjo ima v določeni meri vlada, pač v celoti prelaga na male delničarje, zato se mi zdi, gospod minister, da tudi v povezavi s 54. členom na novo spremenjeno besedilo člena 20. je veliko bolj jasno in bo tudi vam, po mojem, kot ministru znotraj katerega ministrstva urad za varstvo konkurence, lažje v tem, ko boste seveda skrbeli, tako za interese velikih, kot malih delničarjev, ampak a veste, spet smo zdaj pri tisti osnovni zgodbi, ali je vlada še kaj pripravljena sprejeti. Bi pa v tej zvezi mogoče bilo vendarle zanimivo dobiti pisno mnenje vlade Republike Slovenije, ker bi seveda vi vlado seznanili z vsemi pomislek, vseslovenskega združenja malih delničarjev in ko boste opravili vladno razpravo ali pa koalicijsko usklajevanje boste videli, da bo kar nekaj mogoče tistih političnih strank, ki jih bolj zanima skrb za male delničarje, podprla amandma

39. TRAK. (NB)

(Nadaljevanje): vse slovenskega združenja. Sedaj pa tako, zelo vehementno kot minister ali pa kot vlada trdite, da je to nepotrebno, neustrezno itn. Veste jaz poznam bolj podrobno eno drugo področje in tam ni čisto vseeno, veste, ko smo pri bodisi bančništvu, bodisi zavarovalništvu, kaj nadzorni organ v bistvu reče. Da tam celo nadzorni organi, zato ker gre za igranje z zaupanjem varčevalcev, imajo veliko večja pooblastila in tukaj ne želimo, predlagatelji ne želijo nič drugega kot to, da se zaupanje v pravice malih delničarjev poveča. To vam bo pomagalo tudi pri zaupanju in povečanju zaupanja v trg vrednostnih papirjev, če seveda želite ta amandma benevolentno obravnavati. če pa vas skrbi, kot je bilo povedano s strani vašega kolega, predvsem skrb, tisti ki ne bodo mogli zaključiti na primer objave zida prevzemne ponudbe, pa skleniti posle, potem se bojim, da tako ali tako nima smisla nadaljevati te razprave na tej točki. Hvala.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Gospod ministe.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz lahko pisno mnenje, smo ga tudi sicer poslali v parlament, lahko ga tudi posredujemo, ni noben problem, saj smo ga pravzaprav povzeli. Tukaj ga imamo tudi v pisni obliki. Vendar poglejte, še enkrat, ostajamo na teh stališčih, ki smo jih povedali. Saj se ponavljamo pravzaprav, eni in drugi. Pa še enkrat, skrb za male delničarje, ... se reflekterajo v številnih določbah tega zakona in smo jih, tistih za katere smo res ocenili, da so prispevek k tem tudi upoštevali. Nekaterih nismo in ta je ena izmed njih, zaradi tega, ker smo vedeli, da je tveganje na drugi strani in pravzaprav tudi smiselnost glede na drugo zakonodajo vprašljiva, je stališče ministrstva za gospodarstvo ali pa ministra za gospodarstvo takšno kot smo ga tudi posredovali. In tukajle ni v vladi nobenih, niti minimalnih razhajanj. Jaz jih vsaj ne poznam, tako da ne vem kakšne špekulacije so bile tukaj s strani poslanca, ali je to mnenje enega ministra, drugega ali tretjega ali kateregakoli.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Kolega Krivec.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo. Mislim, da je ta zaščita malih delničarjev jasno razvidna iz 53. člena do katerega še pridemo, ker izključuje in prevzemna ponudba vsekakor ni uspešna, če pogoji iz 20. člena niso izpolnjeni. To je ključna varovalka, tako da nedelovanje teh organov v bistvu je v tem členu jasno sankcionirana.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Kdo se javlja? Gospod Verbič.

MAG. KRISTIJAN VERBIč: Hvala za besedo. Jaz bi želel ob tej polemiki, ki se je na nek način porajala, poudariti naslednje. Vse slovenskega združenja malih delničarjev sploh ne zanima kako in kdo podpira ali ne, naše predloge. Mi zasledujemo izključno tiste interese, ki izhajajo iz našega članstva oziroma iz interesov ščitenja pravic, pa nenazadnje tudi premoženja malih delničarjev. Zato naj še enkrat poudarim in povem; številne rešitve, ki so vključene v ta predlog zakona o prevzemih v novo prevzemno zakonodajo,

40. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) odraža in vključuje tudi rešitve, ki so bile predlagane z naše strani, s strani našega predstavnika, ki je bil vključen v skupino za pripravo na ministrstvu za gospodarstvo in v tem smislu se za takšno možnost še enkrat zahvaljujemo in pozdravljamo takšen način dela, ker smo prepričani, da omogoča res tisto kar naj bi bil namen, torej kvalitetne zakone in pa njihovo izvajanje. V primeru našega amandmaja, želim samo enkrat in zelo enostavno poudariti naslednje. Trenutno predlagano besedilo člena se glasi; če je za pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, poleg dovoljenja iz 32. člena tega zakona potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora prevzemna ponudba vsebovati razrezni pogoj. Ta nastopi, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka za sprejem te ponudbe in potem 1. točka pravi, tega dovoljenja ali soglasja ne izda. To pomeni, da dejansko v tem primeru, da tako dovoljenje ni izdano, vsa zadeva steče naprej in pade celotno breme na male delničarje. Nismo videli ta problem, ta pomislek in izključno to je botrovalo seveda tistemu, kar ta amandma določa oziroma naš predlog skuša v vsebinskem smislu.

PREDSEDNIK FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Slišali smo argumente kolege. Predlog amandmaja mi damo formalno, tudi razpravo smo opravili tako, da mislim, da nima smisla naprej nadaljevati razprave.
Gremo dalje, k 22. členu, kjer je predlog za amandma odbora. Na podlagi menja zakonodajno-pravne službe, želi kdo razpravljati o njem? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na člene od 23 do 37, kjer ni amandmajev. Želi kdo razpravljati o teh členih? (Ne želi.)