DAMIJANTOPLAK V ponedeljek opolnoči se je iztekla Žitova prevzenma ponudba z,A ajdovski Mlinotest, m ko so vsi pričakovali, da mu bo uspelo pridobid. za večinsko lastnlštv&.potrebiuh 33 odstotkov dehac, njegova Pekama Vrhnika jih ima že od pre] 17 odstotkov, se je pojavila novogonška Vlpa m od paradržavnih skladov Kada In Soda odkupila 22 odstotkov delnic. Ravno toliko, da naj bi Žitova prevzemna ponudba doživela neuspeh.
Ker je Žlto ponujalo za delnico Mlinotesta 1730 tolarjev, sklada pa sta od Vipe prejela 1800, je njuna odločitev na prvi pogled povsem radonalna. A hudič se vedno skriva v podrobnostih in tudi tokrat je tako, saj Kad in Sod z višjo ceno naj ne bi bila seznanila prevzenmika, torej Ijubljanskega Žita, ki bl lahko svojp ponudbo vnovič zvišaL Po vsej verjetnosti bi zaradl zgolj okrog 50 milijonov tolarjevdoplačila to tudistorffi. Pri Vipinem manevru ostaja še nekaj neodgovorjenlh vprašanj. Medtem ko predstavniki Kada za posle pod vrednostjo 730 miHjonov ne potrebujejo soglasja svojih nadzomikov m ga tudi v tem primeru niso, je drugače pri Sodu, kjer naj bi bil upravni odbor po poročanju nekaterih medilev že prejšnji teden dal soglasje k sprejetju Žitove prevzemne ponudbe. Ko smo vodilne predstavnike Kada in Soda spraševali, ali so se samostojno ali po navodilih svojih lastnikov (torej predstavnikov države) odločali o prodaji deleža v Mlmotestu, fconkretnega odgovora nismo dobffl. Podobno velja za Vipo, ki trenutno prevzema Vipo Holding, obe Vipi pa po novem obvladujeta 47 odstotkov lastništva Mlinotesta. Gre pri tem nakupu za vzpoštavljanje lastniškega obrambnega zidu v Vipi, saj ne gre pozabitf, da sta Vipa Holding in Mlinotest več kot 40-odstotaa lastnika Vipe. Možno pa je, da bo Vipa (večlnski) delež Mlinotesta prodala najboljšemu kupcu in s tem finandrala svdj (dragi) prevzemVipe Holdmg. In če smo priča takšni bitki za pekame, kakšna bi bila šele za nakup Mercatorja, Če bi bila Kad m Sod lani opravila javni razpis? Prav tako bi bilo veliko zanimanje za delnice bank m zavarovalnic, če samo po~edamo vpreteklost in se sponuumo, kakšno navdušenje malih investitorjev je povzročila kotadja delnic Telekoma Slovenije. Vendar je razbrati, da se država loteva umika iz lastništva podjetij na qiecifičen način, pri čemer izbira kupce po všečnosti m za ekonomsfce strokovnjake nerazumljivih kriterijih, tam, kjer vidi svoj iriteres, na primer v NLB, pa svoje lastpištvo celo dodatno krepi. Gre za svojevrsten paradoks, saj naj bi za Žltom stal Gantarjev KD, ki je nekoč že sodeloval pri mešetarjenju z delmcami Dela m Mercatorja, sedaj pa očitno z gledišča predstavnikov države ni več tako zaželen, sploh zato, ker Gantar niko11 m skrival želje po pridobivanju lastnKtva bank (Abanke Vipa, NKBM, NLB). Drugi krog privatizadje m lastniške akrobacije se torej nadaljujejo.
Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 06. 12. 2006
Stran: 5
