vendarle pogrešanagospodarski minister AndrejVizjak, ki ga je zastopal vodjasektorja za rudarstvo Jože Dim-nik, in ključna oseba HoldingaSlovenske elektrarnejože Zago-žen, ki je v izmenjavo stališčposlal direktorja raziskav in raz-voja Djordja Žebeljana.250 let energetikev Zasavju____Barovičeva kratka izjava se jeosredotočila na skupno Izho-dišče razmišljanj vseh i ideležen-cev: Zasavje je biio 250 let rcgijaenergetike in energetika je nje-gova razvojna priložnost. Vrazličnih oblikah obsvajajo vsedanosti, za dokončni odgovor,kako naprej, je malo č.isa, seda-nja vlada ne, nasledi ija pa bomorala na vsak način sprejetikončno odločitev, so si1 strinjalirazpravljavci. Ena iznied mož-nih razlag, zakaj se vse vladnestrukture tako otepa;!0 zadnjebesede, je tudi ta, da Slovenijanima izoblikovanega enotnega energetskega razvojnega kon-cepta, je ugotavljal AlcksanderMervar iz družbe Istrabenz Go-renje Energetski sistemi, tudipredsednik nadzornega svetaGeoplin, sicer domačin. Ali paso za takšno kolebanje krive do-sedanjc izkušnje? Mervar je naš-tel kar nekaj "praznih" naložb izpreteklosti, med njim i črpalnoelektrarno Avče brez daljnovo-da in plinsko elektrarno Bresta-nica brez plinovoda.Vse zasavske predloge, je zatrdil Dimnik, urad za ener-getiko tradicionalno podpira,a, prav tako tradicionalno, soto Zasavci tudi že neštetokratslišali. Minister Vizjak je ener-getsko dovoljenje za izgradnjo290-megavatne plinsko parneenote (PPE) TermoelektrarniTrbovlje že predal (spomnimo:zgodilo se je ob obisku vladev Zasavju pred dvema letoma,15. in 16. julija bo vlada ponov-no v Zasavju, rok enkrat že po-daljšane veljave dovoljenja pase spet izteka, op. p.), in čepravso se mnogi spraševali, zakajšele zdaj, je vendarle na ministr-stvu za okolje končal tudi nalogza uvedbo postopka za izdelavodržavnega lokacijskega načrtaza PPE. Trboveljska občinskaoblast, tako podžupan MetodKurent, tudi v imenu hrastniš-ke občine ob tem zagotavlja vsopotrebno papirno rezervacijoprostora, ki je v pristojnostihlokalnih skupnosti, za kakršen-koli poseg v prostor, povezan zenergetskimi načrti.Do kdaj bo TET upravičenado državnih pomoči___Marko Agrež, direktor 40 letstare Tcrmoelektrarne Trbov-Ije (TET), ne dvomi o prioritetahtreh "ejev", na katere prisegajo vdružbi - to je dolgoročno ohrani-ti in povečati proizvodnjo elek-trične energije na ekonomskihtemeljih ob sočasnem spoštova-nju ekoloških obvez, m tudi neo tem, da so svojo prihodnost v okvirih teh pogojev premiš-IJeno in dovolj načrtno zasno-vali. Po časovni razpredelniciaktivnosti bo TET do 31. decem-bra prihodnjega leta še v reži-mu prednostnega dispečiranja,v katerem elektrarna povsem'legalno z dovoljenjem evrop-ske komisije prejema državnopomoč; ker kot energent upo-rablja domači premog, se po-javlja vprašanje, zakaj bi TETne bila upravičena do pomočitudi po tem datumu. Dalje, vletih 2010 2012 TET zaradi obve-znosti zmanjšanja toplogrednihplinovnačrtuje investicijski ci-klus izgradnje PPE, v letu 2013naj bi delovala le PPE, enota natrdno gorivo bo v rekonstruk-ciji, Z januarjem leta 2014 boproizvodnja električne energi-je v TET postavljena na tržnetemelje. Do takrat bi po vsehkončanih zdaj aktualnih načr-tih, z že zgrajeno čistilno napra-vo in vključno z rekonstrukcijoobstoječega 125 megavatnega termoenergetskega bloka, TETzadostila vsem trem "ejem";proizvedeno električno energi-jo bi potrojila na zagotovitev 15odstotkov vseh potreb Sloveni-je po elektriki, ekonomsko bizagotavljala okoli dvesto delov-nih mest, ekološke obremenit-ve bi se v absolutnem zneskunajmanj prepolovile."Če si proti nečemu, podajdrugo rešitev"______Odprte možnosti energetike vZasavju še zdaleč niso vezanesamo na TET, Rudnik Trbov-Ije-Hrastnik cilja na podaljša-nje izkopavanja premoga terna demonopolizacijo z uvaja-njem novih tehnologij in nači-nov izrabe altemativnih virovenergije ob upoštevanju ener-getskih smernic. Jožeta Andre-ja Čibeja, povezovalca razpraveza okroglo mizo, ki se je umestilv "kategorijo racionalnega eko-loga: če si proti nečemu, podajdrugo rešitev", je med drugimpresenetilo, koliko sončne energije lahko RTH pridobi v enemsvojih kamnolomov.Globoko je prikimal tudipredstavitvi sodobnih tehno-logij Petra Novaka, dolgoletne-ga poznavalca m spremljevalcaenergetike v Zasavju, ki se jepred desetletji navduševal nadizgradnjo čistilne naprave vTET namesto izgradnje najvišje-ga evropskega dimnika. Takratje bila čistilna naprava fantazi-ja, je pojasnil, kar zdaj skeptikiočitajo nizkoogljičnim tehnolo-gijam, kurjenju s kisikom. A seje Novak po tej izkušnji ponov-no vprašal, zakaj bi Zasavje tokrat vendarle ne zbralo dovoljpoguma in izkoristilo tehnološ-ko priložnost pred drugimi. Najne odlaša, naj ne čaka države, kipodcenjuje resnost energetske si-tuacije, medtem ko se glavninaenergetskih objektov, zgrajenav obdobju 1973 in 1983, vztraj-no stara, poraba električne paraste, kot je dejal Vekoslav Ko-rošec, direktor ZING, ZISP. Koro-šec je namreč spomnil še na karnekaj projektov izkoriščanja raz-ličnih virov energije na območju od Zgornje do Spodnje Save,že znanih in izdelanih (Požar-je, Renke, Trbovlje, Suhadol...)že desetletja, a nikoli uresni-čenih. Zato naj bi ne bil motivZasavcev zgrabiti vsako investicijsko priložnost, ne glede na to,ali diši po domačem ali tujemkapitalu, so se nazadnje strinja-li sodelujoči.

Medij: Večer
Avtorji: Grošelj Mateja
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 07. 2008
Stran: 13