bankirji presojali, ali jeprosilec že prezadolžen, da bibil sposoben redno vračati izpo-sojeni denar. Enotna evidencapa ne zajema obremenitev z li-zingom, za kar pravijo bankirji,da je ena od pomanjkljivosti no-vega informacijskega sistema.Na enoten informacijski sistemSISBON, ki bankam omogočavpogled v skupno zadolženosttistega, ki prosi za posojilo, soslovenske banke čakale kar ne-kako predolgo. Pa ne zato, ker sitega ne bi želela oblast, ampakker so nekatere predolgo "čuva-le" svoje podatke pred konku-renco.Katere podatke zbiraSISBON_________V manjših bankah so prejšnjaleta pogosto opozarjali, da vvečjih bankah niso zainteresira-ni za vzpostavitev enotne bazepodatkov o zadolženosti komi-tentov. Z začetkom letošnjegaleta pa je takšna baza pod okri-Ijem Združenja bank Slovenijele nastala in ta mesec je sistemzačel delovati tudi v praksi. "VSISBON-u se zbirajo in obdelu-jejo podatki, ki se nanašajo nazadolženost in korektnost izpol-njevanja pogodbenih obvezno-sti komitentov in so podlaga zadoločitev njihove kreditne spo-sobnosti, od katere je odvisnaodobritev posla m določitev pogo)ev za posamezno stori-tev," je pojasnil Simon Hvalec,izvršilni direktor uprave NoveKBM za področje vzhodne Slo-venije.V bazi podatkov SISBON sevodijo matični podatki o komi-tentu (ki omogočajo identifi-kacijo), podatki o poslih, ki senanašajo na zadolženost komi-tentov, in sicer: transakcijski ra-čuni, ki imajo odobren izrednilimit, izredni limiti, posojila,kreditne kartice m poroštva terdruge terjatve. Sledijo podatki odogodkih pri teh poslih, kot sona primer odplačevanje, predča-sno poplačilo dolga, spremem-ba odplačilne dobe in višineobroka, odpoved posla zaradineplačila, neporavnane obve-znosti plačila dolga, blokacije.V sistem SISBON je vključenih21 bank m hranilnic, ki v Slove-niji opravljajo posle s prebival-stvom.Toda podatki iz SISBON-a soza banke in hranilni.ce le dodat-na informacija, ki jo banka upo-rabi za ugotavljanje bonitetestranke, nikakor pa ti podatkiniso ključni, na osnovi katerihbi se v bankah odločali, ali po-sojilo odobrijo ali ne, ali da bibilo posojilo dražje, poudarjajov bankah. Realnejša ocena bo-nitete komitenta omogoča pri-dobitev posojil v višini, ki jodovoljuje kreditna sposobnostposameznika. Vsak komitent lahko zaprosiza izpis podatkov, ki se o njemzbirajo v SISBON-u, in sicer vkaterikoli banki ali hranilnici.Za pridobitev izpisa komitentizpolni obrazec, ki ga odda vbanki, zaradi varstva podatkovpa mora predložiti originalno potrdilo o davčni številki, takoda tretje osebe ne morejo pritido podatkov. V izpisu je za zad-njih 12 mesecev razvidno, kdo,kdaj in s kakšnim namenom jepoizvedoval po njegovih podat-kih.Osebni podatki v SISBON-u so zaupne naravc, dostop d6njih je strogo nadzorovan, za-gotavljajo v bankah. Dostop dopodatkov, ki se beleži in nad-zoruje, je dovoljen le pooblaš-čenim osebam v posameznibanki. Izmenjava teh podatkovpoteka tudi med državami člani-cami EU. Sistem, kot je SISBON,imajo vzpostavljen že skoraj vscčlanice EU m mnoge druge drža-ve, ki se združujejo v ACCIS (As-sociation of Consumer CreditInformation Suppliers).Prednosti inpomanjkljivosti_____"S tem imamo v bankah popol-nejši vpogled v zadolženostposameznika in njegovo izpol-njevanje pogodbenih obvezpri drugih članicah SISBON-a,s tem je poslovanje s komitentipreglednejše in kakovostnejše,določamo bonitete in krcditnosposobnost komitentov. Tako sezmanjšajo potencialna tveganjapri sklepanju poslov s prebival-stvom," je povedala Petja Mo-žina iz Centra za financiranjev UniCredit Banki Ljubljana.Dodaja, da je sistem vsekakorkorak naprej v smislu usklajeno-sti delovanja bančnega sistemaz evropsko prakso: "Možnostiza izboljšanje delovanja siste-ma SISBON vidimo v enotnej-šem pošiljanju podatkov, saj sibanke različno razlagajo speci-fikacijo za pošiljanje podatkov v SISBON, glede na to, da bankenimamo med seboj kompati-bilnih sistemov vodenja podat-kov o komitentih, s čimer bi seizboljšala celostna informaci)'ao trenutni izpostavljenosti posa-meznega komitenta.""SISBON omogoča vpogledv skupno zadolženost, ni pa šeorodja, ki bi s podatki, ki so tre-nutno v bazi, po nekem modeluposlovnih pravil izdelalo boni-tetno oceno posamezne fizičneosebe. To bo predmet nadaljnje-ga razvoja," je povedal BojanRuiigaj, pomočnik direktor-ja sektorja poslovne mreže vBanki Celje. Vključiti pa bi bilodobro tudi podatke ostalih insti-tucij, kjer se lahko fizična osebazadolži, kot so lizing podjetja,zavarovalnice, trgovci. Doslejje v Banki Celje izpis zahtevalole nekaj komitentov, v UniCre-dit Banki pa 36 komitentov, zaizpis podatkov za zdaj ni trebaplačati.Osebni podatki komitentovso v SISBON-u dobro zavarova-ni pred nedovoljeno uporabo,pravijo v Združenju bank Slovenije, dostop do njih imajosamo bančni delavci z digital-nim elektronskim potrdilom,ki ga izdajajo javne kvalificira-ne certifikatske agencije v Sloveniji. Vsak zahtevek za vpogledv osebne podatke komitentav SISBON, ki ga lahko opravisamo pooblaščena oseba, morabiti upravičen in z določenimnamenom.Zadolženost še ni kritičnaZadnja leta so bančni krediti fi-zičnim osebam opazno nara5ča-li, a zadolženost prebivalstvapo ocenah analitikov BankeSlovenije še m kritična. "Kredit-na aktivnost bank se zadnje trimesece umirja in na nekaterihsegmentih pada, od lanskih 28odstotkov se je spustila na 24,3odstotka. Umirjanje je pri po-trošniških kreditih večje, pristanovanjskih kreditih pa jestopnja še nekoliko višja. V Sloveniji ocenjujemo, daje celotnazadolženost gospodinjstev šerelativno nizka v primerjavi zdrugimi državami evroobmoč-ja. Približno 28 odstotkovbrutodomačega proizvoda (BDP) je ce-lotna zadolženost fizičnih oseb,v drugih razvitih državah pa jekar okoli 60 odstotkov BDP,"je povedal mag. Božo Jašovič,član Sveta Banke Slovenije. Prib-ližno 70 odstotkov zadolženostije pri bankah, ostali dolg je pridrugih organizacijah, kot so li-zing podjetja, krediti za nakuppotrošnih dobrin, pri paradržavnih skladih, kot je stanovanjskisklad."Menimo, da zaenkrat to nikritiino, ieprav pričakujemo,da se bo ta delež v BDP še pove-čeval, ker je stopnja rasti kredi-tov višja od nominalne stopnjerasti BDP, a ne gre za stopnje, kibi prižgale določene alarme," jepovedal Božo Jašovič. Podatek,da je rast kreditiranja prebival-stva pri bankah v pretežno tujilasti večja od naraščanja kredi-tov pri domačih bankah, kaže,da so domače banke manj kon-kurenčne. "Tuje banke imajo zacilj povečati obseg poslovanjain tržni delež. Zato so pri pri-vabljanju komitentov bolj kon-kurenčne m fleksibilne. Težkobi rekli, da so domače bankcmanj prilagodljive, primerjal-no so seveda manj konkurenč-ne, pomembno pa je, kaj sedogaja na daljši rok," je povedalBožo Jašovič. V Banki Slovenijedo konca leta ocenjujejo, da bopovprečna rast kreditov 25-od-stotna, če pa bi se razmere natrgih še bolj zaostrile, že zdajsmo priča povečanju obrestnemere v ECB, to lahko vpliva nanekoliko nižje zadolževanje.Večjih odstopanj pa v naši cen-tralni banki ne pričakujejo. Celotnazadolienost slovenskih gospodinjstevje še relativno nizka.(Robert Balen) Osebnipodatkiv SISBON-usozaupnenarave, dostopdonjihjestrogonadzorovan,zagotavljajovbankah

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 07. 2008
Stran: 11