TlnaČadež DenlsOštlr UUBUANA - Če bosta vlada in državni zbor v celoti potrdila spremembe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, v prihodnje ne bo mogoče več izvedeti, denimo, kdo so lastniki Gorenja ali katera podjetja so med seboj povezana prek lastniških deležev. Delniške knjige podjetij bodo namreč za splošno javnost postale tajne, vanje pa bodo imeli vpogled le lastniki delnic posameznih družb. Na ministrstvu za finance, ki je zakon pripravilo, so prepričani, da ta nikakor ne posega v transparentnost poslovanja podjetij. »Da,« so na naše vprašanje, ali je zapiranje informacij sploh kompatibilno z državno usmeritvijo k transparentnosti poslovanja družbe, kratko zapisali v direktoratu za finančni sistem, ki gavodi Katja Božič.
»To določilo so akterji trga kapitala v preteklosti večkrat predlagali,« pravijo na direktoratu. Hkrati so posredno potrdili, da za spremembami zakona stoji Ljubljanska borza, ki ji promet uhaja na sivi trg, »0mejevanje dostopa do podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev neposredno pripomore k zmanjševanju obsega sivega trga,« so prepričani na direktoratu. Poznavalci sicer opozarjajo, da gre za medvfedjo uslugo borzi, sajsprememba poslovanju pomaga zgolj kratkoročno, medtem ko ne rešuje ključnega vprašanja, zakaj se namreč promet sploh seli z borze. Tako nekdanji direktor pravne službe na borzi Miloš Čas ne podpira odprave javnosti delniške knjige, saj imajo po njegovem mnenju mali delničarji pravico vedeti, kakšne transakcije potekajo z delnicami družb v Sloveniji. Čas zato predlaga vmesno rešitev, ki jo pozna večina evropskih držav, in sicer delno zakritost. »V evropskih državah je stoodstotna odkritost delniške knjige prava redkost, zato pa imajo v večini držav vpogled v delničarje, ki imajo v lasti več kot 500 delnic oziroma vsaj en odstotek delnic dmžbe. Taka rešitev se mi zdi primerna tudi za Slovenijo.« Delna zakritost po njegovem mnenju mora obstajati, saj ni potrebe, da bi bile vidne vse najmanjše spremembe v lastništvih malih delničarjev. Prepričan je tudi, da morazazmanjšanje sivegatrga več narediti Ljubljanska borza sama z bolj konkurenčno ponudbo: »Če bo njena ponudba tržno zarumiva, se bodo vlagatelji odločili in posle sklepali preko borze, sicer ne.« Daje zakritost delniške knjige slaba ideja in bodo pri tem oškodovani predvsem mali delničarp, se strinja tudi Sašo Polanec z ekonomske fakultete. 'D-govanje na sivem trgu se po njegovem ne bo zmanjšalo. Zato tudi opozarja, da cene, po katerih bodo sklepali posle na sivem trgu, ne bodo prave cene, in bodo tako mali delničarji težko vedeli, koliko je v resnici vredno njihovo premoženje. Nasprotno pa njegov kolega Igor Masten meni, da je bila javnost delniških knjig potrebna v času tranzicije zaradi povečanja zaupanja vlagateljev v borzo. Zdaj palahko to pomeni zgolj povečanje trgovanja na sivem trgu, ker imajo vlagatelji informacije o delničarjih in se lahko s ponudbo obrnejo neposredno na njih. tinacadez@dnevnik.si denis.ostir@dnevnik.si Ker predsednlku uprave Ljubljanske borze Marku Simonetiju (desno) promet uhaja na sivi trg, bi mlnlster za finance AndreJ Bajuk (na sredini) zaprl dostop do delniških knjig> Tako kupci dehiic lastnikov n« bl več prepoznall neposredno. Nekdanji dlrektor pravne služb» na Ljubljanski borzi Miloš Čas (levo) pa predlaga vmesno rešHav - delno zaprlje delnišklh knjig. Foto: Jaka Adamič, Luka Cjuha, Matej Povše/dokumentacija Dnevnika V ZDA so vsi podatld o lastnikih javni Podatki o lastnikih vseh podjetij v Združenih državah Amerike, s katerimi se trguje preko borze (tako vkotaciji, OTC ali na sivem trgu - pink sheet), so javno dostopni. Kot trdijo poznavalci ameriškega borznega trga, bi bilo kakršno koli zapiranje delniških knjig hedopustno, saj je to povsem v nasprotju s temeljnim načelom borze, to je zagotavljanjem odprtosti poslovanja.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Oštir Denis,Čadež Tina,T. S. M.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 12. 07. 2006
Stran: 19
