kapitalskih vlagateljev. Njegova ihlava uvedba lorejnima posebnih ekonomskih vzvodov, zato pa je toliko boljzanimiva in značilna s političnega vidika. Gibanja na kapi-talskih trgih v zadnjih treh letih najprej nenavadno spomi-njajo na dogajanja v slovenski politiki. administra-cija, podobno kot leta 2004 Ropova vlada, dva mcscca prcdvolitvami hiti z uvedbo kapitalskega davka z izjemno viso-ko davčno siopnjo. Obakrat gre za politično motivirandavčni pristop, svojevrstni davčni populizem, ki je uperjenproti podjetniškim tajkunom in borznim špekulantom. Ro-povo vladavino je to dokončno pokopalo, za |anševo bomomorali še počakati. Šolska ura pa je očitno zamujena še zakoga drugega.Poglejmo najprej zanimivo fenomenologijo kapitalskih gi-banj. Slovenski trg kapitala je vseskozi pestila slaba ponud-ba in likvidnost delnic ter drugih zahtevnejših finančnihproduktov. Njegnv preporod se je začel 7 reformno zgod-bo vladne administracije. Kapitalski trg je pozitiv-no reagiral na novice o njegovi liberalizaciji, privatizacijidržavnih podjetij in pospešenem odpiranju slovenskega trga za tuje investicije. Nova vlada je potrebovala le nekajmesecev za ukinitev temeljnih davčnih neumnosti Ropoveadministracije. Odpravila je visoko obdavcitev kapitalskihdobičkov in uvedla cedularno obdavčitev kapitalskih do-hodkov državljanov 7 enotno dvajsetodstotno davčno sto-pnjo. To je bila nedvomno ena boljših potez njene davčnereforme, ki je nedvomno spodbudila povpraševanje na tr-gu kapitala. Slovenski varčevalci so pričeli množično spre-minjati svoje bančne prihranke v kapitalske naložbe. Bor-zni indeksi so začeli naraščati, slovenske delnice osrednjihborznih podjetij in Ijubljanska borza so postale celo novevropski hit. Slovenija se je po donosiiosli uvrščala iiiedpet najbolj uspp.snih horz na svptu. Toda pravljica ni mo-gla trajati večno.Tako je v drugi polovici lanskega leta nastal pričakovan to-da nenavaden obrat. Najprej na svetovni ravni. kasneje tu-di na slovenskem borznem parketu. V tujini ga je povzroči-la finanrna kriza na neprcmičninskem ameriškem trgu,doma pa se je borzni balon razpočil bolj zaradi neekonom-skih razlogov. Namesfo pricakovanr koalicijr mcd novimipolitičnimi elitami in podjetniškim kapitalom, ki bi ga najspremljal Ijudski kapitalizem razigranih malih delničarjevin visoki donosi na borzi, smo dobili drzne menedžerskeprevzeme, koiiLenlraciju lastništva, propad malih delničar-jev in usodni borzni zdrs. Ideja, da bi z nizkim obdavče-njem kapitalskih dobičkov spodbudili borzno Irgovanje insplosno blaginjo državljanov, se je tako spridila.Očitoo je lansko leto nastal politično ekonomski obrat, kiga ni pričakoval. Pozno jcsoni so je vcdno bolj zaple-tal v spore z menedžerskimi elitami, privatizacija je vidnoopešala, kapitalske naložbe pa so doblle moralni pridihšpekulativnosti in nepravičnega prisvajanja družbene blaginje. )anša je očitno zaslutil, da bi lahko bil trg kapitalatorišče socialnega srda množii:, da su pohlepni menedžerjilahko dobra kost za razočarani srednji sloj m da je mogočedobilj volilne glasove na račun zlobnih finančnih kapitali-stov. Kapitalski trg je zanj nenadoma postal leglo špekulan-Lov. državljani kol finančni vlagatelji pa so ga prenehali za-nimati kot potenrialni volivri. Kapitalski trg je )ansi obrnilhrbet slabo leto pred volitvami m tega vlagateljem v svojipolitični maniri ncifno ni odpustil. Padec političnega zau-panja v vladajoče stranke in Janševo verodostojnost je so-vpadalo s padcem vrednosti papirjev na Ijubljanski borzi.Tako so borzni padci v Ljubljani postali veliko bolj odvisniod notranjepolitičnih problemov vladne koalicije kot pa odkreditne krize in nihanj na svetovnih kapitalskih trgih.V leh okolisCinali je davek na izvedene finančne instru-mente (IFI) dejansko vojna napoved takšnim špekulativnimpresojam Irga kapilala. Toda vsaj v tem trenutku je to po-poln strel v prazno. Nima namreč niti resnega fi.skalnegaučinka niti ne bo usodno vplival na borzo. Njegova eko-nomska vloga je majhna, politicna pa ncirno dovolj velika,da vlada tvega z njegovim uvajanjem dva meseca pred vo-litvam. Nelogičnosti v njem kar mrgoli. Davek je za Hzičneosebe domala prohibitiven, saj je povsem nesorazmerno obravnava razmerje med špekulativnimi donosi in varova-njem pred tveganji. Prvo je lahko sporno in obdavčljivo,drugo je koristno, zato bi morali posle z IFI obravnavati ve-liko bolj selektivno in ne kot skupno vrečo špekulativnihdonosov. Vlagatelje spodbuja k dolgoročnosti naložb, če-prav je smiselnost trgovanja z večino izvedenih instrumen-tov kratkoročne narave. Trgovanje z IFI so v osnovi name-njeiii porazdelilvi tveganj, toda sedanja rešitev ne omogo-ra prenose tveganj in izravnavo dobičkov, zato poglabljatveganja, namesto da bi jih blažila. Podobno velja za likvi-dnost. Trgovanje z IFI jo v temelju povečuje, visoka obdav-čitev v veliki meri zmanjšuje. Za nameček so stroški spre-mljanja, poročanja in nadzora poslov z IFI relativno visokiIn za DURS težko obvladljivi. In se bi lahko nastevali.Med trgom kapitaja in realnimi dogajanji v gospodarstvuvladajo zapletene povezave. Poganjajo jih namreč poslovneinformacije in pričakovanja. Če sledimo teoriji ucinkovito-il.i Lrga kapilala. poteni so viiiOke borzne cene v preteklostivsebovale vse predvidljive informadje glede |anševe refor-inne politike. Trg kapitala je preprosto zaupal poliličniniobljubam in vgrajeval v ceno papirjev vsa pričakovanja gle-de reformnili zasukov. Sedanji pok borznega balona prina-ša nasprotno sporočilo. Cene delnic tudi tokrat vsebujejovse informacije in pričakovanja glede prihodnosti. Napove-di kapitalskega trga pa so neprizanesljivc. Padcc borznihcen posredno napoveduje, da udeleženci kapitalskih tran-sakcij očitno niso pripravljeni vlagati svoj ekonomski in po-litični kapital v Janševo prihodnost.Usodni davck na dobičck od prodajc IFI jc zato cna zadnjihpolitičnih špekulacij J). Politični špekulanti v boju s tinanč-nimi tovariši? Casino kapitalizem kot polltični bordel. Zatodo volitev pojdite raje na brodet. X JANŠAJEOČITNOZASLUTIL,DABI LAHKOBILTRG KAPITALATORIŠČE SOCIALNEGA SRDA MNOŽIC, DA SO POHLEP-N1 MENEDŽERJI LAHKO DOBRA KOST ZA RAZOČARANl SREDNJI SLOJ IN DAJE MOGOČE DOBITIVOLILNEGLASOVENA RAČUN ZLOBNIH FINANČIMIH KAPITALISTOV.

Medij: Mladina
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 07. 2008
Stran: 33