desetletjem prebivali v stano-vanjskih blokih, danes pa je njihovo pre-moženje vredno tudi vec kot milijardoevrov. Nekateri menijo, da gre za pregovor-no slovensko zavist, spet drugi, da imamobogataše sovjetskega tipa. Pred skorajšnji-mi poslanskimi volitvami pa se vsi sprašu-jejo, kdo Je najbolj odgovoren za nastalosituacijo in zakaj takšnih ugodnosti nisobili deležni tudi tisti podjetniki, ki dejan-sko ustvarjajo novo dodano vrednost v slo-venskem gospodarstvu. Po našem mnenju je v prvi vrsti najboljodgovorna država, torej tako predstavnildprejšnje (leve) m sedanje, desne političneopcije. Predstavniki države lahko predlagajoin v državnem zboru spreminjajo zakonodajo,ki ureja podrocje zlasti prevzemne zakonoda-je, trga vrednostnih papirjev, zaščite pravicmanjšinskih delničarjev itn. To področje šedanes m ustrezno urejeno in dogajajo se šte-vilna delniška parkirišča, ko dejanski končnilastniki delnice začasno 'parkirajo' pri prija-teljskih družbah, s katerimi uradno niso po-vezane osebe, ter tako niso zavezane k odda-ji prevzemne poimdbe tudi ostalim delni-čarjem, četudi de facto obvladujejo več kot25 odstotkov lastništva, kar se označuje zaprevzemni prag. Ravno v teh dneh, ko so sepolitiki v državnem zboru prerekali o tajkunih, se je Infond Holding Boška Šrota odločilpetino delnic prepustiti v lastništvo Raiffei-sen banke, da ne bo rabil objaviti prevzemneponudbe za največjega slovenskega trgovca inbo nazaj pridobil vse glasovalne pravice, z od-vzemom katerih mu je koncno zagrozil regu-lator. Prevzemne ponudbe pa Infond Holdingne bo objavil zaradi tega, ker je nakup Merca-torja zanj v tem trenutku ob vsej zadolženostidružb iz kroga Pivovame Laško, enostavnoprevelik zalogaj.Bodo pokopali še slovenske banke?Tu pa že trčimo ob slovenske banke, zlasti ti-ste v državni lasti. Te so menedžerjem števil-nih slovenskih podjetij v zadnjih letih odobra-vale več sto milijonov evrov težke kredite in tole na podlagi zastave delnic, katere so s poso-jilom šele kupovali. Še več, Bine Kordež,prvimož Merkurja, je dejal, da je za kredit zastavilsvoje dobro ime. Med dvema milijonoma slo-venskih državljanov jih ima najbrž velikodobro ime, pa na svojo plačo recimo tisočevrov neto ne bodo nikdar prejeli milijonevrov kredita. Pri omenjenih menedžerjihpa se je zgodilo ravno to. Pravi odgovor seskriva v tem, da so ti Ijudje, katerim so odo-brili enormne kredite za nakupe delnic po-djetij, kijih vodijo, na vodilnih delovnih me-stih, ter imajo dostop do pomembnih podat-kov glede poslovanja družb, katere vodijo.Vpogled imajo tudi v njihove prihodnje de-narne tokove, iz katerih bodo tudi po večiniplačevali lastne kredite. Vecji problem sloven-skih menedžerskih prevzemov pa je, da se timenedžerji v prvi vrsti ne ukvarjajo s poslom,ampak z lastništvom zdaj že njihovega podje-tja, kot menedžerska delovna sila pa od prej-šnjih lastnikov niso bili najeti za ta namen. Menedžerji, ki so prevzemali ta podjetja,se branijo, da so prevzeli tveganje prihodnjegaposlovanja družb na svoja ramena, ali je pritem šlo za asimetrijo informacij, torej dejstvo,da so imeli več informacij o poslovanju dru-žbe, kakor drugi delničarji, ne povedo ničesar.Morda so celo zlorabili notranje mformaci-je, pa tudi delničarjev niso pravočasno obve-ščali, da kot menedžerji postajajo večinski la-stniki družb, ki jih vodijo - samo spomnimose poštnih nabiralnikov v primeru Boška Šro-ta in Igorja Bavčarja. In če so se te zlorabe de-jansko zgodile, se v zahodnih kapitalističnorazvitih državah vsemu pravnemu aparatunavkljub gre sedeti v zapor. Pri nas pa se ti po-samezniki celo povezujejo s centri političnemoci, upajoč, da jim bo po jesenskih parla-mentarnih volitvah (nova) politična oblast šebolj naklonjena, kakor jim je bila že doseda-nja. Samo spomnimo se, kako je Janša predslabimi tremi leti pod mizo s Pivovarno La-ško in Istrabenzom prekupčeval z deleži vMercatorju in Delu. In ko smo v medijih ta-krat opozarjali na to, Je Boška Šrota in IgorjaBavčarja celo branil. Zdi se, da je še zdaj doBavčarja dokaj prizanesljiv. Morda pa se boji,da bi lahko Bavčar razkril kakšne morebitnenečednosti o njem za časa pred, med in poosamosvojitveni vojni za Slovenijo. Napisaneso bile že številne knjige o orožarskih aferah...Banke menedžerjem niso zgolj posojale denarja...Predstavniki bank v večinskem državnem la-stništvu, predvsem NLB in Nove KBM, pa sečudijo, da državljani ne kažejo pretiranega za-nimanja za njihove delnice. Pri NLB so vpla-čali le okrog pet odstotkov ponujenih jim del-nic, za delnico Nove KBM pa na Ljubljanskiborzi sploh ni pravega zanimanja in zato iz dneva v dan izgublja na svoji vrednosti, predvratipaje tudi ISOmilijonovevrovtežkado-kapitalizacija, katere uspeh bo morda le ma-lo manj klavrn, kakor pri NLB, Banke morajoširiti svoj obseg poslovanja, a zlasti z odobra-vanjem dobrih kreditov, to je takšnih, ki jimprinašajo zadosten finančni izplen. Ali so bilidani krediti za menedžerske prevzeme v Slo-veniji takšni, bo pokazala prihodnost, a bojimse, da niso bili. V bančnih ustanovah bi s pri-mernimi depozitnimi obrestnimi meramimorali znati tudi privabljati denar prebival-stva in pravnih oseb, da bi v večji meri varče-vali pri njih, s kakovostno in stroškovno ugo-dno ponudbo pa komitente k temu, da bi prinjih odpirali transakdjske račune in tako po-stali njihove stalne stranke. Ravno pri NLB inNovi KBM pa je zanimiva še ena podrobnost.Prva je iz lastnišldh rok izpustila MaksimoHolding, druga pa družbi Infond Holding inCenter Naložbe. Prav te tri pa so bile ključneza to, da sta Igor Bavčar in Boško Šrot zgradi-la svoja imperija. Da se je zgodilo velikanskooškodovanje premoženja državnih bank, papo našem vedenju ni odgovarjal nihče, ne izprejšnjih in ne sedanjih uprav omenjenihdveh bank ali pa njunih hčerinskih družb.Mimogrede, lastniški nadzor nad Infon-dom si je pred leti zaželel tudi Bojan Petan,prvi mož DZS in tako kot Boško Šrot z večin-skim lastništvom DZS v Dnevniku še eden odmedijskih baronov. Ravno največje časopisnemedijske hiše, katere lastništvo zdaj v velikimeri obvladujeta Pivovarna Laško in DZS, sonosile veliko breme teh lastniško tranzicijskihobdobij, saj sta se v njih izmenično pojavljalaprevladujoča vpliva, zdaj politike in zdaj kapi-tala, z delno izjemo DZS, pa ti lastniki nisoimeli jasne vizije, kaj narediti s temi mediji.Uspešnost poslovanja medijskih hiš ni več bi-la v prvem planu, ampak predvsem branjenjenekih parcialnih interesov posameznikov. Tu-di to slabi kvaliteto življenja v slovenski dru-žbi. In če se spomnimo, se je vse začelo s t.i. pi-vovarsko vojno za Union in nacionalnim inteSkrbinastucMa(menedžersko) ola-stninjena podjetjaslovenskemu gospodarstvune bodo prinašala dovoljpozitivnega zagona... resom, pravniki, ki so slabo spisali zakonoda-jo, pa so številnim menedžerskim prevzemni-kom kasneje svetovali, kje da so zakonske luk-nje. Narobe svet!Večina jih je iz Kucanovega Foruma 21Kakorkoli že, pa ima država preko nadzor-nih institudj, zlasti urada za varstvo konku-rence in agencije za trg vrednostnih papirjevštevilne vzvode moči, ki pa jih v preteklostini želela ali pajih ni znala uporabiti. Če bi teinstitucije imele zakonsko podlago in bi tudidejansko ustrezno ukrepale, bi pri nas trg de-loval, tako pa imamo kot ena izmed državEvropske unije na vedno večjem številu po-dročij na pol monopolno situacijo. Ko potro-šnik sploh nima prave izbire med izdelki instoritvami, pa še ti so nemalokrat precej dražjiali slabši, kakor v sosednjih državah. Za t.i.slovenske tajkune pa je zanimiva še ena po-drobnost, velika večina med njimi jih priha-ja iz kroga nekdanjega Kučanovega Foruma21, prav rojenega Prekmurca pa je večina slo-venskih državljanov v preteklosli povezovala sskrbjo za malega človeka, kar je očitno bila lefarsa ali pa so se ti menedžerji, mogoče tudizaradi osebne obrambe pred Janezom Janšo,kasneje pač zatekli h konsolidaciji lastništva vpodjetjih, katera vodijo. In če konkretneje pogledamo uspešnost ne-katerih podjetij, katere so prevzeli menedžerji.VPivovarni Laško, z izjemo pivovarne v kosovskiPeči, niso znali prodreti na tuje trge, njihov bel-gijski konkurent za Union, InBev, paje medtempostal z naskokom največji svetovni pivovar. VIstrabenzu so se znebili naftne dejavnosti, pravestrategije nimajo niti na energetskem in turistič-nem podrocju, še najbolj uspešni so na pre-hrambenem, kjer pa se delovna mesta iz Slove-nije selijo na jug. V Merkurju kot trgovci(p)ostajajo cenovno nekonkurenčni, a resda vsajdo plač zaposlenih bolj prijazni, o slabi kvalitetigradnje ce.st in drugih objektov (v izvajalskih ro-kah SCT in drugih menedžersko olastninjenihpodjetij) pa sploh ne kaže izgubljati besed.Imamo občutek, da bo t.i. protitajkunskiboj vsem pomembnejšim političnim stran-kam služil v prvi vrsti za nabiranje političnihtočk, nihče pa se ne bo ukvarjal s tem, kaj bise še dalo postoriti na tem področju v priho-dnosti. Lahko bi se uvedel t.i. tranzicijski da-vek in to ne le na premoženje menedžerjev,ampak tudi zloglasnih pidovskih tajkunov ti-pa Darko Horvat, Igor Lah, Stane Valant,Matjaž Gantar, Romana Pajenk in številnihdrugih, ki so se na prva mesta najbogatejšihslovenskih državljanov prerinili preko la-stninskih certifikatov, katere je večina vložilav nekdanje pooblaščene investicijske družbe(pid). Ali sedanja vlada meni, da bo nekaj de-set evrov draginjskega dodatka četrt milijonaupokojencem, kar je resda precej veliko in po-membno volilno telo, rešilo težave na podro-čju podjetniške konkurence v Sloveniji in po-sledične draginje (visoke inflacije) pri nas?! Zkaj takega se bo pač treba malo bolj potruditi!Skrbi pa nas tudi, da (menedžersko) olastni-njena podjetja slovenskemu gospodarstvune bodo prinašala dovolj pozitivnega zago-na. Prvi znaki v tej smeri se že kažejo, kajti če-tudi je zdaj to premoženje v lasti nekaj posa-meznikov in je torej njihovo, ga ti očitno neznajo (ali pa ga niso sposobni) ceniti dovolj,saj so do njega prišli na (pre)lahek način.

Medij: Poslovna dinamika
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 07. 2008
Stran: 10