!MTERVJU ~ Tomaž Blatnik, direktor in lastnik dolenjskega podjetja Pekarna Blatnik, o načrtih za prevzem ajdovskega Mlinotesta Tomaž Blatnik in njegova žena Anica sta lastnika Pekarne Blatnik. Srednje veliko podjetje sta ustvarila Iz obrtne delavnice, ko sta pred šestimi leti zgradila sodobno opremljeno pekarno v Podgorici pri Vidmu-Dobrepolje. Zdaj presenečata s ponudbo za nakup delnlc ajdovskega Mlinotesta. Z 52-letnim Tomažem Blatnikom, ki prisega na babičin kruh, smo se pogovarjali v bllžinl NLB, ki mu je odobrila posojilo za načrtovani nakup Mlinotesta. > Zakaj vas je zamikal Mlinotest? "Naš strateški načrt predvideva širitev proizvodnje in večjo prodajo.
Samo gradnja nove pekarne bi nas stala dve milijardi tolarjev, dodati je treba še stroške logistike in trženja novih izdelkov. Ocenili smo, da bi bilo bolje kupiti pekarno s primernimi zmogljivostmi. Ciljamo na premalo - komaj 40- do 60-odstotno - izkoriščeno Mlinotestovo pekarno v Ajdovščini, Z več kot 50 vrstami kruha in drugih pekovskih izdelkov je proizvodnja razpršena, nefunkcionalna in nedonosna." ~ Kaj bi spremenili? "Ajdovci zdaj spečejo od 12 do 18 ton kruha in peciva na dan. Nove linije omogočajo optimalno serijsko proizvodnjo s približno desetimi vrstami kruha in petimi vrstami peciva, kar pomeni, da bi lahko zagotovili dodatnih 30 ton izdelkov na dan." > Kakšno vlogo naj bi imele ostale pekarne Mlinotesta? "Izdelovali bi posebne, lokalne vrste kruha in peciva, tako kot doslej." Pekov bi bil vesel > V Sloveniji primanjkuje pekov. Kako je v Ajdovščini? "Vesel bi bil, če jih bomo dobili v Vipavski dolini, sicer jih bomo morali uvoziti." > Odločitev za nakup veliko večjega podjetja je poguirmo, a tvegano početje. Kaj vas vleče v Ajdovščino? "Naša pekarna, v kateri je zdaj 225 zaposlenih, je v zagovoril. " dnjih treh letih povečala prihodke za skoraj 300 odstotkov. Mlinotest s 660 zaposlenimi se ponaša z minimalno rastjo prihodkov. Zadnja tri leta so rezultati iz osnovne dejavnosti negativni. Dobiček je izključno rezultat prodaje premoženja, tudi pekarn v Bertokih, Tolminu in Ilirski Bistrici. In dobiček strmo pada, prodaja pa nazaduje. Če bi šlo tako naprej, bi Mlinotest po oceni finančnikovv dveh letih propadel. Imamo vizijo, podjetju želimo dati nov zagon." > Za odkup vseh delnic Mlinotesta bi potrebovali 3,8 miHjarde tolarjev. Kako jih boste zbrali? "Če bomo odkupili 75 odstotkov delnic, bomo dosegli cilj. Za posojilo smo se odločali med več bankami, nazadnje smo se dogovorili z NLB." > Govorijo, da so vam posojilo zagotovill z vladno podporo, po obisku premiera Janeza Janše v vaši pekami. Drži? "Pri najetju posojila ni nobene politike. Med poroki za posojuo so dobavitelji in poslovni partnerji, o imenihpa ne bi govoril. Ker v projekt verjamem, sem zastavil osebno premoženje." "Pri najetju posojila ni bllo nobene politike. Med poroki za posojilo so dobavitelji in poslovni parlnerji, o bnenih pa ne bi ~ Ali se poznata s premierjem Janezom Janšo? Ste član SDS ali sodelujete v volilni kampanji? "Janšo sem prej poznal iz medijev, osebno sem z njim prvič srečal šele med obiskom v naši pekarni. Nisem član SDS, kandidiram kot neodvisni kandidat za svetnikalokalne skupnosti. Podpiram razna društva na območju, kjer poslujemo. Obdamjemo vse, ki nas prosijo, in to v obliki izdelkov." > Po posojilo ste ŠU v NLB. AU nl ravno prevelika zadolženost vaše pekarne morda razlog za to, da so vam druge banke zaprle vrata? "Naša pekarna je že 15 let komitent te banke. Imamo dobre reference in smo ves čas uvrščeni v njihov bonitetni razred 1A. 0 moji zadolženosti veliko govorijo. Dejansko je slika drugačna, lepša. Dolgoročnih obveznosti je 935 milijonov tolarjev, ostale so kratkoročne in lizingi za nepremičnine, opremo, vozila. Zaradi lizingov v vrednosti 750 milijonov tolarjev je zadolženost videti velika, kapital pa manjši. Ko bom to odplačal, se bo kapital precej povečal, zadolženost pa znižala v enakem znesku." Ajdovcem nič ne dolguje > Ali nekaterlm podjetjem v Vipavski dolini res precej dolgujete? "Nobenemu podjetju nisem nič dolžan, vsem plačujem v dogovorjenih rokih. Zavedam se, da so zamudne obresti previsoke." ~ Ali bo ob morebitnem prevzemu posojilo pristalo na grbi MIinotesta? "Ce seštejemo prihodke Pekarne Blatmk m Mlinotesta, se v desetih letih odplačevanja posojila lahko zgodi marsikaj. Bančniki so na mizi imeli napoved gibanja prihodka in pritoka denarja, ob upoštevanju dodatne proizvodnje in prodaje 30 ton kruha in peciva. Pričakovani denarni tok po prevzemu bo zagotavljal uspešno tekoče poslovanje združenega podjetja in s tem tudi vmitev posojila." > Združevanje ste imeli v mlslih že prej. Zakaj se tega nlste lotili prej? "0 kapitalskem povezovanju smo se dogovarjali s predsednikom uprave Davidom Nabergojem, a dobil sem občutek, da nas ni resno jemal. Dan pred objavo prevzemne ponudbe je svoje mnenje spremenil. Zame je bilo prepozno, sem že namreč prevzel nova tveganja in obveznosti." > VAjdovščinl so do prevzema zelo zadržani. Ljudje se bojijo, da Mlinotest lahko doleti podobna usoda kot Fructal... "Prevzem Fructala je bila napaka. Pivovarna Union bi morala proizvajati pivo, ne pa se ukvarjati še z drugimi pijačami. V Ajdovščini bo sedež skupnega podjetja z vsemi vitalnimi funkcijanu, kot so razvoj, nabava, prodaja. V ajdovski pekarni bo velikoserijska proizvodnja kruha, tam bodo delali tudi sendviče. V Dobrepolju bomo še naprej obrtno izde"Zci vse zaposlene v Mlinotestu bo dela dovolj. Še več, potrebovali bomo peke in druge strokovnjake." lovali približno 380 vrst kruha in peciva. Radi bi povečali tudi proizvodnjo testenin v ajdovski tovami. Za vse zaposlene v Mlinotestu bo dela dovolj. Še več, potrebovali bomo peke in druge strokovnjake." Konja, ki vleče, se ne izpreže > Kakšno vlogo namenjate preostallm MUnotestovim pekarnam? "Konja, ki vleče, se ne izpreže. Pekarne z dobičkom - med njimi je gotovo koprski Kruh - ne bomo reorganizirali. Dobro posluje tudi Peks v Škofje Loki ter pekarni v Idriji in Karlovcu." ~ SIovenija je premajhna. Kam boste še prodajali? "Italija, zlasti območje med Trstom in Benetkami, je obetavni trg. Majhne italijanske pekarne ne morejo zadostiti povpraševanju po kruhu, velikih pekarn pa ni. Za oskrbo tega območja s sedem milijoni prebivalcev bodo še Mlinotestove pekarne premajhne. Skupaj z nekaterimi živilskimi podjetji bomo oskrbovali velike trgovske verige v Nemčiji, na Danskem in Švedskem. Večjo prodajo testenin načrtujemo v Rusiji." ~ Ali ste se o prodaji delnlc Mlinotesta morda dogovarjali s Kadom, Sodom in druglmi lastniki? "0 tem ne bi govoril. Res pa je, da smo družbi Vipa Holding.že poleti dali ponudbo za odkup delnic po 1350 tolarjev. Odgovorili so> da bi delnice prodali po 2100 tolarjev. To se nam je zdelo preveč." > Kako boste ukrepali, če bosta Žlto in uprava MIinotesta pripravila nasprotni ponudbi? "Naj prideta z nasprotno ponudbo. Ce bosta ponudila precej več, cene ne bomo zviševali. Projekt naku"VAjdovščmi bo sedež skupnega podjetja z vseini vitalnimi fiinkcijami.'' pa Mlinotesta smo zasnovali na ceni 1500 tolarjev za delnico. Mislim, da je glede na okoliščine to tudi pošteno." > V Vipavski dolini se bojijo, da bi po prevzemu Mlinotest prodali tujcem... "Nič ne skrivam, nimam nobenih teženj, da bi prodajal prevzete nepremičnine. Proizvodnja kruha je v rokah Ijudi s poštenimi nameni. S finančnimi špekulacijami pa se nisem in se tudi ne bom nikoli ukvarjal. Za podjetje so pomembni aktivni lastniki. Sedanja lastniška struktura, v kateri imajo 80-odstotni delež finančne družbe, tega ni zagotavljala. Zdaj je treba v Mlinotestu hitro obrniti voz razvoja naprej." > Kaj bo z maliml delničarji, če se ne bodo odločili za prodajo svojih delnic? "Mali delničarji, ki imajo skupaj 20-odstotni delež, so zame svetirija. Če prevzem uspe, bomo z njimi skupaj delali bolj odgovorno in preglednejše. Mlinotest bo dobičkonosno podjetje, izplačevali bomo dMdende." > Pravite, da boste v Ajdovščini poudarjali razvoj. Kaj načrtujete? "V Mlinotestu je ogromno znanja, le izkoristiti ga je treba. Tako v Ajdovščini v sodelovanju z biotehniško fakulteto snujemo razvojni inštitut, ki bi razvil izdelavo tradicionalnega slovenskega kmha in izdelke, kot so potice, domači štruklji, idrijski žlikrofi in podobno. Izdelava bi bila industrijska, kar bi bila še posebno zahtevna razvojna naloga." BOGDAN BOŽIČ
Medij: Primorske novice
Avtorji: Božič Bogdan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 11. 10. 2006
Stran: 4
