Strokovni sodelavci VZMD ugotavljajo, da je odpravnina občutno prenizka, saj ne upošteva dejanskega premoženjskega in profitnega stanja podjetja v času iztisnitve. Konec leta 2014 je bila namreč knjigovodska vrednost delnice 6,10 evra, na podlagi javno dostopnih podatkov pa v VZMD ocenjujejo, da se v bilanci družbe verjetno nahajajo tudi zajetne skrite rezerve, katerih razpon so konzervativno ocenili na dodatnih od pet do 15 evrov na delnico.

Delnica Večera bi se tako po njihovih ocenah lahko gibala med deset in 20 evri, zelo možno pa tudi višje. Ob tem v združenju spominjajo tudi na dejstvo, da je novi lastnik manj kot leto dni pred iztisnitvijo za skoraj 80-odstotni delež odštel po 4,93 evra na delnico, medtem ko je družba 3Lan še leta 2010 ponudila 9,25 milijona evrov oziroma približno 45 evrov za delnico.

Po mnenju VZMD bi bilo med drugim treba preveriti tudi vrednost nepremičnin v lasti Večera, saj so te lahko vredne bistveno več od prikazane vrednosti. Po njihovih informacijah naj bi družba nedavno prodala svoje poslovne prostore v središču Ljubljane, za kar pa naj bi kljub odlični lokaciji iztržila vsega 268.120 evrov, pri čemer je bil kupec prav družba Dober Večer.

Novi lastniki Večera se z navedbami združenja ne strinjajo. Kot je za STA pojasnil Saša Todorović, je oceno poštene vrednosti odpravnine opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, njeno primernost pa je revidiral pooblaščeni revizor, ki ga je predhodno potrdilo mariborsko sodišče.

Ob tem so preučili tudi možnost uporabe metod v okviru načina tržnih primerjav, a se ocenjevalec za to ni odločil, saj podjetje v zadnjih treh letih posluje negativno. Na sredstvih zasnovan način po mnenju pooblaščenega ocenjevalca ni primeren za ocenjevanje vrednosti družbe, saj je bila ocena narejena ob predpostavki poslujočega podjetja, ki sredstva uporablja v svojem rednem poslovanju.

Metode vrednotenja so malim delničarjem predstavili v poročilu pooblaščenega ocenjevalca, ki je bilo del dokumentacije za sklic skupščine. Po besedah Todorovića se VZMD omenjene skupščine ni udeležil in dokumentacije nikoli ni pregledal, kljub temu pa se je odločil za sodni postopek, v katerem zatrjuje, da je ponujena cena na delnico neustrezna.

Todorović je še spomnil na dejstvo, da so od SDH odkupili paket delnic po isti ceni, kot so jo izplačali manjšinskim delničarjem. Šele s tem nakupom aprila lani, torej dva meseca pred skupščino, je družba Dober Večer presegla 90-odstotni delež in tako izpolnila zakonski predpogoj za postopek izključitve manjšinskih delničarjev.

Napačne so po njegovem tudi trditve VZMD glede prenosa lastninske pravice na ljubljanskem nepremičnem premoženju Večera. Potrdil je, da so bili poslovni prostori dopisništva leta 2014 preneseni na družbo Dober Večer, vendar je ob tem poudaril, da je bilo premoženje Večera v celoti ustrezno zaščiteno, saj je imelo podjetje do plačila celotne kupnine pridržek lastninske pravice.

Večer je zaradi tega posla leta 2014 ustvaril za več kot 200.000 evrov nižjo izgubo, je dodal Todorović, ob tem pa je Večeru pripadla celotna kupnina, vključno s presežkom, ob nadaljnji prodaji prostorov Banki Slovenije.