Višje sodišče je za reprezentativno združenje v postopku sodnega varstva v bančnih izbrisih določilo VZMD. S tem so stekli postopki za oblikovanje odbora za pripravo mnenja o teh izbrisih. Vanj so predlagani Drago Dubrovski, Peter Grašek, Jerneja Prostor, Christos Gortsos ter kandidati VZMD Branka Neffat, Jože P. Damijan in Zlatko Jenko.

Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki se je uveljavil sredi lanskega leta, daje možnost imenovanja skupine sedmih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oz. delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor še ni bil imenovan, saj se je Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je želelo, da bi interesna združenja v tem postopku nastopala enotno, pritožilo na odločitev Okrožnega sodišča v Mariboru. To je reprezentativnost priznalo Vseslovenskemu združenju malih deležnikov (VZMD). Višje sodišče v Mariboru je sedaj pritožbo Društva MDS zavrnilo kot neutemeljeno, sklep je pravnomočen, so danes sporočili iz VZMD.

S tem se lahko nadaljuje postopek oblikovanja odbora za izdelavo predhodnega mnenja. Zakon določa, da v odboru ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Sodišče, ki predlaga predsednika odbora, jim je že posredovalo objavo kandidatov za člane in poziv za izjavo o njih, so dodali v VZMD.

Odbor mora osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje. To lahko odpre pot do poravnave. Če skupina ugotovi, da je vsem ali nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila.

Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, pa zakon omogoča, da se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.