Razlastitve brez odškodnin

Razlastitve malih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic brez odškodnin niso izvedli v nobeni državi EU, kot je pokazal pregled uglednega bruseljskega politično-ekonomskega zavoda Bruegel (Bruseljski evropski in globalni ekonomski laboratorij). Razvite države EU dobro vedo, kako pomembno je zaupanje državljanov v varnost naložb na kapitalskem trgu. Italija je tako kljub visokemu javnemu dolgu preživela finančno krizo brez hudih pretresov. Grčija je imela na drugi strani velike težave, ker je bila zadolžena pri tujih posojilodajalcih. Slovenija je zašla v težave zaradi nespametne politike države. Tako je prva Janševa vlada leta 2007 sto tisoč državljanom prodala delnice Nove KBM in izkupiček (okoli 150 milijonov evrov) porabila za napihovanje državnega proračuna; prodajala je podržavljeno družbeno lastnino tajkunom, ki so za nakup najemali kratkoročna posojila, domače banke so se zanje zadolževale pri tujih bankah. Oboje je ekonomsko nesprejemljivo in je dve leti kasneje, ob svetovni bančni krizi, povzročilo težave domačim bankam kot posrednicam tujih posojil.

Država in državljani so vse revnejši

Korupcijo v Banki Slovenije (BS) je dokazal Nacionalni preiskovalni urad (NPU), korupcije v Evropski komisiji (EK) in Evropski centralni banki (ECB) se doslej še nihče ni upal lotiti kljub napredovanju predsednika EK, guvernerja BS, državnih sekretarjev in neuspeli poskus izvolitve podpredsednice EK. Najmočnejši dokaz za korupcijo je prisilna prodaja NKBM za 250 milijonov evrov Apollu in EBRD, ki sta jo potem prodala madžarski banki OTP za 1,1 milijarde evrov, torej z 850 milijoni evrov dobička (za prodajo jima je ostal še Summit Leasing). Vmes sta si izplačala še za 274 milijonov evrov dividend, tako da je skupni bruto dobiček znesel več kot milijardo evrov (država je leta 2013 vložila v banko 870 milijonov evrov, kar daje skupaj z 246 milijoni evrov kapitala več kot 1,1 milijarde sredstev). Davek na dobiček seveda ne bo plačan Sloveniji, ampak Nizozemski, kjer je sedež slamnatega lastnika banke, Biser Bidco.

To seveda še ni vse. Nova KBM v tujih rokah zahteva na enoletno posojilo 6,70-odstotne obresti, na depozite pa daje 0,01-odstotno obrestno mero; pri NLB številke niso bistveno drugačne, le obrestna mera na depozite je okoli 0,8 odstotka letno. Pri 26 milijardah evrov depozitov v bankah s pretežno (86,8 odstotka) tujimi lastniki to pomeni velik odliv slovenskega premoženja v tuje roke. Čisti dobiček bank v Sloveniji je v šestih mesecih 2023 znašal 467 milijonov evrov – 145 odstotkov več kot v enakem obdobju 2022. Gre torej za okoli milijardo evrov dobička letno in od tega gre slabih 900 milijonov evrov v tuje roke. Ta mesec nas je Nova KBM obvestila še o zvišanju nadomestil za posle s potrošniki s 1. novembrom, za nekatere postavke tudi za 50 odstotkov. Država in državljani tako postajajo vse revnejši, saj tuji lastniki skrbijo za sebe in ne za nas.

Odškodovanje ni nujno v denarju

Civilna iniciativa razlaščenih malih delničarjev Nova KBM je predsedniku vlade in ministrstvu za finance predlagala odškodovanja razlaščenih malih vlagateljev v slovenske banke, saj je izbris uničil zaupanje vlagateljev v slovenski kapitalski trg. To se danes kaže v najnižjih vlaganjih na prebivalca v delnice in obveznice med državami EU. Slovenija zaseda prvo mesto v EU glede varčevanja v bančnih depozitih kljub negativnim obrestim v (tujih) bankah.

Rešitev problema po desetih letih bi bila v skladu z mnenjem Evropskega sodišča za človekove pravice in bi:

• omogočila ugodnejše zadolževanje države, saj bi bile obveznice v rokah državljanov, kar je pomembno v časih kriz in bi imelo za posledico tudi nižje obresti državnih obveznic, ki postajajo vse bolj obremenjujoče za državni proračun;

• spodbudila razpis obveznic za odpravo posledic letošnjih neurij in poplav;

• omogočila hitrejši razvoj gospodarstva s financiranjem zagonskih podjetij in novih delnic na Ljubljanski borzi;

• bistveno olajšala pokojninsko reformo, ki je brez razvoja drugega in tretjega pokojninskega stebra, po katerih smo prav tako na repu EU in npr. daleč za Hrvaško, ni mogoče rešiti.

Odškodovanje ni nujno v denarju. Država bi razlaščenim lahko dala delnice državnega premoženja v višini vplačil in obresti, znižanih za izplačane dividende. Poleg tega naj bi se država zakonsko zavezala, da malih vlagateljev ne bo več razlaščala. Če bi to storila, bi se naša iniciativa skupaj z združenji malih delničarjev zavzela za spodbujanje razlaščencev in njihovih družinskih članov ter širšega kroga državljanov k vpisu državnih obveznic in delnic ter za vlaganja v pokojninske in vzajemne sklade. Pripravljeni smo pomagati z dokazili pri priporočljivi tožbi proti tedanji Evropski komisiji in tedanjemu vodstvu Evropske centralne banke za njihovo kriminalno početje.

Z ministrstva za finance so nam odgovorili, da pripravljajo nov predlog zakona, ki bo zajel vsa sporna vprašanja iz razveljavljenega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) in odločb Ustavnega sodišča RS, izdanih v zvezi s to problematiko. Hkrati bodo v novem zakonu dodali še procesne rešitve, ki bodo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank zagotovile učinkovito sodno varstvo.

Predlog novega zakona je objavljen na portalu E-demokracija. Delničarji bank bodo upravičeni do odškodnine, če se bo na podlagi ponovnega preverjanja pokazalo, da je bilo pri izrednih ukrepih v postopku zadnje sanacije bančnega sistema kršeno načelo, da mora upravičenec po izbrisu ali konverziji kvalificiranih obveznosti vedno dobiti vsaj toliko, kot bi mu ostalo v stečaju. To pomeni 1,30 evra od vplačanih 27 evrov na delnico NKBM ali samo 4,8 odstotka vplačila. Država je bila do izbrisa delnic večinska lastnica Nove KBM in je v njej politično odločala.

Ocenjujemo, da bodo sodni postopki trajali več let, in država bo še naprej zaostajala za primerljivimi državami EU.